Janševiki in rdeča zvezda

Državna proslava v čast 25. juniju je za nami. Včasih je bil »dan državnosti« 29. november kot spomin na zasedanje Avnoja v Jajcu, ki se ga je udeležila tudi slovenska delegacija. Na tem zasedanju je bila dogovorjena nova Jugoslavija, v katero je kot konstitutivni del prispevala tudi Slovenija, kjer so se bojevali tako proti Nemcem kot njihovim slovenskim pomagačem. In to z rdečo zvezdo na kapah in na svojih praporih. Prispevek slovenskega partizanstva je po koncu vojne omogočil, da se je Jugoslaviji priključil večji del Primorske, kar Primorci cenijo še danes.

Ta uvod, sicer poenostavljen, je bil potreben, ker današnji organizatorji proslave janševiki in drugi iz vladajoče koalicije (DeSUS, DL, NSi, SLS) zatrjujejo, da simboli iz obdobja partizanstva žalijo udeležence proslave, ki so sodelovali v osemdnevni vojni in žrtve te vojne. Zato na tej proslavi praporščaki NOB nimajo kaj početi. Seveda je taka argumentacija rezultat miselnosti, da so bili tisti, ki so se v drugi svetovni vojni borili pod simbolom rdeče zvezde, zločinci - sicer marsikdo zapeljan, pa kljub temu. Torej so po njihovi logiki moj oče ter širše in ožje sorodstvo, ki so vsi brez izjeme sodelovali v NOB ali z NOB, zločinci. Ravno tako tudi njihovi soborci in soborke, skratka vsi tisti, ki so nam priborili svobodo. Če bi mi to igralec Jernej Kuntner rekel v gostilni in ne na proslavi, kot je storil sedaj, bi se z njim spustil v ostro polemiko. Očitno pa je še nekaj. Janševiki so pozabili, da je njihov vodja korakal po poteh Avnoja pod enakimi simboli, ki jih sedaj razglaša za zločinske. Očitno ima Tomaž Majer, glavni ideolog janševikov, en sam cilj delitve družbo na našo in druge. Ravno tako niso bila iskrena mnenja, ki sta jih po izključitvi NOB na proslavo izrekla Erjavec in Virant. Točila sta krokodilje solze, Erjavec je celo grozil z izstopom iz koalicije, kar pa je čisto sprenevedanje. Šlo je zgolj za metanje peska v oči volivcem, da ne bi opazili brezmejne podpore, ki jo ti dve stranki ter NSi in SLS dajejo janševikom.

Do 25. junija kot dneva državnosti ni prišlo naenkrat. Ta dan je rezultat procesa, ki se je začel z uporom Primorcev proti italijanskemu fašizmu, nadaljeval z NOB, nato z aktivnostjo civilne družbe, z Novo revijo in v njej zapisanim programom, z odhodom delegacije Zveze komunistov Slovenije z zveznega kongresa v Beogradu, prek demonstracij v Ljubljani vse do oboroženega spopada z enotami JLA. Da janševiki ne spoštujejo NOB kot temelja današnje samostojnosti, je razvidno tudi iz tega, da osemdnevno vojno in s tem tudi svoje zasluge napihujejo čez vse meje, saj jo izenačujejo s štiriletno morijo na naših tleh, ki je terjala ogromno žrtev, ne pa kot osemdnevna vojna, kjer je bilo mrtvih in ranjenih precej manj, kot je žrtev prometnih nesreč v enem letu na naših cestah. Pa teh žrtev ne podcenjujem, vsako življenje je dragoceno, le če posledice osemdnevne vojne in štiriletnega boja dam na tehtnico, količinsko ne odtehtajo žrtev iz NOB. Torej tudi izenačevanje ni dopustno, saj služi le povzpetnikom, ki žrtve osemdnevne vojne izkoriščajo za svojo politično računico in osebno bogatenje. Temu cilju služi oz. je služila prodaja orožja, napihovanje zaslug, zanikanje vrednosti NOB, TIGR-ovcev, vloge policije v vojni, kadrovske menjave v vseh ravneh z janševiki (običajno nesposobnimi, pač pa zvestimi vodji). Temu cilju služi razgradnja socialne države, podreditev tožilstva policiji, zaničevanje kulturnih delavcev, športa, univerze ter umetnosti. Končni cilj tega dogajanja je podrediti civilno sfero oblasti (janševikom). Zato naj se zaveda vsak tisti, ki je za 25. junija obesil zastavo. Ni je obesil v čast in slavo države, obesil jo je v čast in slavo Ivanu Janezu Janši in janševikom, saj so po njegovem mnenju le oni zaslužni za samostojnost.

Rdečo zvezdo, partizanske prapore, spomin na NOB in žrtve iz tega obdobja je potrebno z ustrezno domoljubno in zlasti krščansko vzgojo zamenjati s križem in drugimi cerkvenimi simboli. Za konec moram reči samo še tole. Ne bomo se pustili prekrstiti, kot so se naši predniki za časa Valjhuna.