
Stoletnik iz Borovelj
Slavnostna prireditev v počastitev jubilejev boroveljskega društva je bila v veliki dvorani mestne hiše. Med številnim občinstvom so bili tudi župan in podžupan občine Borovlje Ingo Appe in Christian Gamsler ter slovenski generalni konzul v Celovcu Milan Predan, v programu pa so sodelovali otroci iz vrtca Jaz in ti, moški pevski zbor Poden iz Slovenjega Plajberka, pevska skupina Carnica iz Šentjanža in komorni zbor SPD Borovlje.
Ne, ne gre za posameznika, ampak za Slovensko prosvetno društvo Borovlje, ki je sredi meseca praznovalo 145- oziroma 110-letnico delovanja. Leta 1870 je 77 zavednih Slovenk in Slovencev ustanovilo prvo društvo, ki je po desetih letih prenehalo delovati. Petintrideset let kasneje, to je leta 1905, so ga znova ustanovili, ustanovnih članov je bilo 88, v društvo pa se je včlanilo krepko čez 100 ljudi. Slovensko društvo je bilo zelo dejavno, tako Slovenci nasploh, ki so že leta 1889 pri Cingelcu na Trati/Tratten pri Borovljah/Ferlach ustanovili prvo slovensko hranilnico, posojilnico in čitalnico v tem delu Koroške. Zelo dejavni so bili tudi Slovenci v bližnjem Slovenjem Plajberku/Windisch Bleiburg. Boroveljčani in Plajberžani so posebej ali skupaj igrali, peli, brali in se učili slovenščine in igrali na tamburice, ki so bile takrat na Koroškem zelo razširjeno glasbilo. Leta 1937 je boroveljsko društvo organiziralo zadnjo prireditev. Prišla je nacistična oblast. Slovenska beseda je bila prepovedana, imetje pa zaplenjeno. Sredi avgusta leta 1946 je bilo Slovensko prosvetno društvo Borovlje oživljeno. Dejavnost se je širila. Leta 1981 je vodenje društva prevzel Melhior Verdel, ki je skupaj z odborniki uspel dom pri Cingelcu na Trati spreminjati v središče kulturnega dogajanja Slovencev z boroveljskega območja. Letos mineva 25 let od ureditve dvorane in odra z znamenito kuliso, na kateri je upodobljen obred ustoličevanja karantanskih knezov. Leta 2007 je vodenje društva prevzel Melhiorjev sin Roman, znani zborovodja, skladatelj in glasbeni učitelj. V okviru društva delujejo predvsem pevci, igralci in glasbeniki. Slovensko kulturno društvo je resnično narodnobuditeljsko, saj je dejavno v javnem življenju boroveljske občine. V njenem svetu ima Slovenska volilna skupnost kar tri odbornike, enega pa v mestnem svetu. Brez slovenskega društva tudi ne bi bilo dvojezičnega otroškega vrtca Jaz in ti – Ich und du, ki mu je občinsko vodstvo dolgo nasprotovalo, sedaj pa je že za prihodnji dve leti polno zaseden.