
Ob odkritju obeležja še opravičilo
Na četrtkovem odkritju spominskega obeležja leta 1944 likvidiranima zakoncema Radu in Kseniji Hribar je predsednik republike Borut Pahor njunim svojcem izrazil globoko obžalovanje za storjen zločin ter se opravičil, ker je bilo potrebno toliko časa, da so jima vrnili čast in dostojanstvo.
Cekrlje – Na gradu Strmol v Dvorjah pri Cerkljah je bila v četrtek svečanost, na kateri je predsednik republike Borut Pahor odkril spominsko obeležje zadnjima lastnikoma gradu, zakoncema Radu in Kseniji Hribar, ki sta bila leta 1944 umorjena nad Mačami pri Preddvoru. Likvidirali naj bi ju pripadniki varnostnoobveščevalne službe.
»Kdor ju je ubil, se je strašno spozabil nad človeškim življenjem, pravičnostjo in stvarjo, za katero se je boril. Lahko je reči, bila je vojna. Češ da vojna v ljudeh budi vse najboljše in vse najslabše. Težko je reči, žal nam je, to se ne bi smelo zgoditi. Še težje je reči, da je zločin, čeprav v vojnem času, strašno breme. Za oba, za žrtev in za storilca. Vsekakor pa je treba reči – to se ne sme nikoli več zgoditi,« je v svojem nagovoru dejal Pahor. Ob tej priložnosti je družini Hribar in svojcem umorjenih zakoncev v imenu države in svojem imenu izrekel globoko obžalovanje za zločin, ki jim je vzel sorodnika, in se opravičil, ker je bilo potrebno toliko časa, da so jima vrnili čast in dostojanstvo. »Ob tem bi se rad zahvalil za vašo notranjo človeško moč in odločitev, da vsa dejanja na poti rehabilitacije spomina in imena Ksenije in Rada Hribarja vodite na način, ki je iskreno spraven,« je poudaril Pahor in se pridružil besedam Radovega nečaka Petra Hribarja, da lahko odpustimo, pozabiti pa ne moremo in ne smemo.
»Zavezujem se, da bom s svojim ravnanjem pripomogel k temu, da nikoli več brat ne bo dvignil roke nad brata in nam bo prihranjeno gorje slehernega nasilja,« je obljubil Pahor. Kot je še dejal, se napredek naroda ne meri le v materialni blaginji, ampak se izrazi tudi v njegovem duhovnem stanju. »Če je to duhovno stanje stanje strpnosti in spoštovanja, stanje brez zamer in predsodkov, potem ni trdnejšega temelja od tega tudi za našo narodno obnovo in razvoj,« je poudaril.
»Ta trenutek sem v imenu celotne rodbine Hribar globoko ganjen in izjemno počaščen, da mi je bilo dano na koncu te dolge in žalostne zgodbe slišati vaše povsem nedvoumne in iskrene besede opravičila za nekoč storjeno grdo dejanje, obenem pa sem tudi neizmerno ponosen, da mi je ob tem pomembnem, morda prelomnem, po svoje morda celo zgodovinskem trenutku dano častno stati ob strani moža, ki je povsem jasno razumel sporočilo mojih besed, namenjenih anonimnim morilcem: Oproščamo vam ..., da jih je razumel kot široko ponujeno dlan, kot majhen, a ne ravno lahek korak v besedah in velik korak v njihovem pomenu in sporočilu, ki ga nosijo,« se je Peter Hribar zahvalil predsedniku republike za obeležje svojemu stricu in njegovi ženi, ki sta se, kot se je izrazil, »končno vrnila domov«.
Dovolj je razklanosti, ki razjeda ter vedno znova zastruplja rod za rodom naših otrok, je pozval Hribar: »Čas je, da pade zastor pozabe, da končno nastopi čas odpuščanja in opravičil ter se ta tragedija slovenskega naroda končno in enkrat za vselej neha!« Tudi odkritje obeležja zakoncema Hribar je po njegovem pozitivno sporočilo, da je možno stopiti preko sebe in najti pravo, skupno pot.
Spomnimo: industrialec, bančnik in zbiralec umetnin Rado Hribar ter njegova žena Ksenija sta bila zadnja lastnika gradu Strmol. 6. januarja 1944 so ju z gradu Strmol izgnali in ju po ustni obsodbi ubili. Po vojni je bil Hribar razglašen za narodnega izdajalca, obsojen na smrt z likvidacijo, njegovo premoženje pa je bilo zaseženo. Sorodniki so leta 2000 na kranjskem okrožnem sodišču dosegli Hribarjevo rehabilitacijo. Kranjsko tožilstvo je tedaj navedlo, da kazenski postopek zoper Hribarja ni bil izveden in da je bil likvidiran brez kazenske sodbe in celo brez kazenske obtožbe, ter umaknilo očitek, da je bil narodni izdajalec. Po dolgem iskanju so arheologi pod vodstvom Draška Josipoviča sredi marca letos v gozdu nad Mačami pri Preddvoru našli tudi njun grob, kar je že leta 2009 potrdila sondaža. Analiza DNK Inštituta za sodno medicino je septembra letos neizpodbitno potrdila, da posmrtni ostanki nedvomno pripadajo zakoncema Hribar. V gozdu nad Mačami naj bi bilo sicer še več takšnih grobišč.