
Hudournik uredili po starem
Občina Kamnik je skupaj s Skladom Si.voda na hudourniku Blatnica uredila dve kranjski steni, s katerima so poplavno ogroženost območja močno zmanjšali, in to s tradicionalnimi tehnikami hudourničarjev. Kranjska stena pa ni le okolju prijazna, ampak ima tudi velik kulturni pomen – vpisana je namreč v register žive kulturne dediščine.
Klemenčevo – Novo pridobitev so predstavniki Občine Kamnik, Sklada Si.voda in Hidrotehnika namenu uradno predali minuli četrtek, in to na območju Klemenčevega, ob Bistričici in njenem hudourniškem pritoku Blatnica, ki je pred dobrimi dvajsetimi leti ob povodnji tamkajšnje kraje že dodobra razdejal.
Od takrat pa do danes so na vodotoku zgradili že mnogo objektov, temu pa so zdaj dodali še dva – prečno in vzdolžno kranjsko steno, ki dopolnjujeta celovit sistem urejanja hudourniških vodotokov na tem območju. Kranjski steni sta zgrajeni iz macesnovega lesa in kamenja, svojo funkcijo preprečevanja neželene erozije pa naj bi opravljali nadaljnjih petdeset let. »Da znamo reševati, smo dokazali že velikokrat, žal pa nismo vedno znali tudi preprečevati, tako kot bi bilo treba. Ta projekt je začetek nečesa novega, novega razmišljanja, da betonske rešitve niso vedno najbolj funkcionalne in estetske,« je na pridobitev ponosen župan Marjan Šarec, samo tehniko pa je zbranim na odprtju predstavil predsednik strokovnega sveta Sklada Si.voda Mitja Bricelj. »Ta tehnologija, ki zmanjšuje hudourniško ogroženost, je priznana kot kulturna dediščina Slovenije, saj je bila pred dvema letoma vpisana v Register žive kulture dediščine pri Ministrstvu za kulturo v skladu z Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Ta tehnika ima na Kranjskem večstoletno tradicijo, kot Krainer Wande pa jo uporabljajo tudi na avstrijskem Koroškem, na Tirolskem in Bavarskem. Kranjska stena, poznana tudi kot lesena kašta, predstavlja t. i. zeleno infrastrukturo urejanja vodotokov, saj upošteva značilnosti lokalnega okolja, ne posega v vodni habitat, ga celo bogati, je izjemno nizkoogljična tehnika in ne zahteva visokih stroškov vzdrževanja,« je opisal in dodal, da tudi stroka znova prepoznava pomen lokalnih gradiv in tradicionalnih tehnik.
Projekt sta sofinancirala Sklad Si.voda (41.500 evrov) in Občina Kamnik (dobrih deset tisočakov), to pa je že deseti projekt sklada v zadnjih šestih letih, odkar deluje. »Za vse projekte smo v šestih letih do sedaj namenili že četrt milijona evrov. Morda se ne sliši veliko, a tudi z majhnimi projekti lahko delamo velike korake, ki v lokalni skupnosti pomenijo ogromno,« pa je poudarila direktorica Sklada Si.voda Irena Zupančič Cimerman.