Večji odstrel jelenjadi in srnjadi, kozorog je ogrožen

V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju načrtujejo letos večji odstrel srnjadi in jelenjadi, prvič pa ne načrtujejo odstrela kozoroga, ki je dolgoročno ogrožen.

Kranj – Svet kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije bo na ponedeljkovi seji določil predlog letošnjega letnega načrta za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega štirideset lovišč in dve lovišči posebnega namena (Kozorog in Brdo) s skupno 213.175 hektarjev lovne površine. Načrt bo začel veljati, ko ga bo potrdil še minister za okolje in prostor.

Kot je povedal Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjskem zavodu za gozdove, so pri načrtovanju med drugim upoštevali škode po divjadi in objedenost mladja. Škodo, ki jo je lani povzročila divjad in so jo lastniki prijavili upravljavcem lovišč, so ovrednotili na nekaj več kot 21 tisoč evrov, pri tem pa je izstopala nekoliko višja škoda po jelenjadi, ki se je zaradi ostrejše zime dlje časa zadrževala na zimovališčih in se hranila s popki, poganjki in lubjem. Gozdarji so lani v večjem delu Gorenjske izdelali tudi popis objedenosti mladja, pri tem pa je primerjava s popisom pred tremi leti pokazala, da se je objedenost povečala – v povprečju za pet odstotnih točk, pri listavcih pa do deset točk. Med iglavci je najbolj na udaru jelka, med listavci pa javor, jesen in hrast. »Največja objedenost je na območju, kjer je prisotna jelenjad, a precej visoka je tudi tam, kjer je srnjad. Prav srnjad se glede objedenosti marsi­kje podcenjuje,« je dejal Hafner in poudaril: »Čeprav je na rezultate popisa vplivala tudi precej ostra in dolga zima, objedenost mladja kaže na to, da gostota jelenjadi in srnjadi ni tako nizka, kot smo domnevali, in da bo odvzem teh dveh vrst divjadi iz lovišč treba povečati. To smo upoštevali že tudi pri pripravi letošnjega načrta.«

V zavodu za gozdove so lani načrtovali odvzem 4400 srnjadi (ta poleg odvzema vključuje tudi izgube zaradi prometa, bolezni in drugih razlogov), letošnji načrt predvideva odvzem 4650 živali, že v naslednjem letu pa naj bi se približali številu 4800, kolikor je že znašal v letih 2009 in 2010. Lani je bil zaradi ostre zime tudi večji delež izgub kot običajno. Pri jelenjadi, kjer so lani načrtovali odvzem 720 živali in načrt v okviru dopustnih odstopanj presegli za 19, načrtujejo letos odvzem 800 živali. »Lani so izgube predstavljale kar 23 odstotkov odvzema, v letošnji mili zimi jih skorajda ni bilo, to pomeni, da bo za izpolnitev načrta treba odstreliti bistveno več živali kot lani,« je načrt odstrela jelenjadi komentiral Miran Hafner in dodal, da v zavodu letos prvič ne načrtujejo odstrela kozoroga, bodo pa spremljali številčnost »kolonije«, starostno sestavo, prisotnost bolezni, razporeditev v prostoru ... »V zadnjih dveh letih se je število kozorogov prepolovilo, s petdeset na 25. Njihova »kolonija« je dolgoročno ogrožena, saj prihaja do parjenja med živalmi v sorodstvu, in se bo opomogla le, če se bo številčno okrepila in se razširila. Brez naselitve iz drugih okolij to ne bo možno.«

Pri divjem prašiču, kjer se je število nekoliko zmanjšalo, načrtujejo letos enak odstrel kot lani. Jazbec se je po pasji kugi že malo opomogel, vendar ga še ni toliko kot pred letom 2005. Število muflonov se je v zadnjih šestih letih nekoliko zmanj­šalo, na to je vplivalo tudi parjenje v sorodstvu in večja dovzetnost za napade volka in risa. Pri gamsu so lani načrtovali odstrel 735 živali, načrt so izpolnili 91-odstotno, za letos načrtujejo od­strel 710 živali. »Z načrtom se prilagajamo zmanjšanju števila živali v nekaterih gozdnatih predelih. To je lahko tudi posledica klimatskih sprememb (višje temperature) in sprememb v okolju, ki ponekod vedno bolj ustreza jelenjadi, malo manj pa srnjadi in gamsom,« je dejal Hafner.