Zadaj dekleta: Lea, Andreja, Marija, Lidija, Andreja, Valerija, Leja, Jelka, Romina, Nataša in Mojca in spredaj fantje: Janez, Stane, Igor in Matej z našo Lidijo v sredini / Foto: Tina Dokl

Še vedno smo 4. a

»Sploh nisem pomislila, da ne bi bilo dobro. Res smo nekaj posebnega vedno bili, še vedno smo in prepričana sem, da bomo takšni tudi ostali,« se z vsem med besedama 'sploh' in 'ostali' strinjamo s teboj, Lea.

Trideset let! Kot da je bilo ravnokar, no, prejšnji teden, mogoče sredi pomladi ali pred nekaj leti, enkrat v devetdesetih ... uh, je mar res od takrat, ko smo zapustili srednješolske klopi, čez noč odrasli (dodatno razglabljanje na to temo prepovedano) in se podali vsak na svoje, eni v službe, drugi študirat, tretji vsakega malo, bodoče mamice tudi že rodit …, je mar res od tistega junija 1985, ko je 4. a še zadnjič pomahal škofjeloški gimnaziji v pozdrav, minilo že polnih trideset let? Kakorkoli že, prav veliko matematike ni potrebne, da se v rezultatu pokaže dober razlog za ponovno srečanje nekdanjih sošolcev. Ok, punce, imate prav, tudi sošolk, saj vas je bilo več in ste imele tudi glavno besedo, kot smo med drugim pred dnevi ugotavljali na srečanju v Crngrobu, na pol poti med Kranjem in Škofjo Loko. Bili smo skorajda povsem kranjski razred na loški gimnaziji.

Matej in Andreja sta zdaj 'prfoksa' na naši gimnaziji, Leja se ukvarja s številkami na občini, Lea na zavarovalnici, Romina ve, kako z brezdomci, Mojca in Igor piševa, Stane je pri največjem trgovcu, Andreja uči na osnovni, Marija na gimnaziji, Nataša peče najboljše slaščice, še pri evropski oblasti v Bruslju imamo Jelko … Vsi nekaj počnemo, vsi nekaj znamo in vsi smo se tistega večera spominjali traparij in resnih stvari iz čudovitih srednješolskih let. Povzetek večera bi bil videti takole (seveda sem preplonkal): »Dragi 4. a, z vami sem preživela enkratno srečanje, ki ga ne bomo pozabili. V radost mi je bilo videti, kako ste podoživljali vragolije izpred treh desetletij, ki imajo očitno velik pomen v življenju, večji, kot se pedagogika tega zaveda. Zanimivo se je bilo pogovarjati s skoraj dedki in že babicami in tisti večer je bil dober večer.« Tako sporočilo nam je po srečanju namenila naša ljuba razredničarka Lidija Magolič, ki si je nekje na sredi našega gimnazijstva upala prevzeti precej divji razred in ga enako divjega pripeljati do zaključka. Zato je nekoliko prirejena pesem o 'dragi naši Lidiji', ki jo je zapel Matej in mi vsi z njim, na pravem mestu. Do prihodnjič, drage sošolke in sošolci. Vsi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / / 07:00

Delavci udeleženi pri dobičku

Ljubljana - Vlada je na svoji zadnji seji določila besedilo predloga Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku in ga poslala v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku. Predlog...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 29. december 2009 / 07:00

Petrove jaslice tokrat drugačne

Na Povljah nad Trstenikom Romjev Peter že devet let postavlja jaslice na prostem.

Slovenija / torek, 29. december 2009 / 07:00

Počastili dan samostojnosti in enotnosti

Dan samostojnosti in enotnosti je eden najpomembnejših praznikov naše države. Na osrednji državni proslavi slavnostni govornik predsednik vlade Borut Pahor.

Kranj / torek, 29. december 2009 / 07:00

Kje parkirati in za kakšno ceno?

To se v zadnjih mesecih sprašujejo prebivalci Župančičeve ulice v Kranju, ki so zaradi uvedbe plačljivih parkirišč ostali brez možnosti brezplačnega parkiranja.

Šport / torek, 29. december 2009 / 07:00

Hitri Jerman razveselil z zmago

Tržičan Andrej Jerman je na zadnji tekmi svetovnega pokala alpskih smučarjev v tem koledarskem letu sebe in številne navijače razveselil z zmago na smuku v Bormiu.

Gospodarstvo / torek, 29. december 2009 / 07:00

Sv. Štefan požegnal živino

Tradicijo blagoslova živine na štefanovo oživljajo v številnih gorenjskih krajih. Na Križu pri Komendi hranijo votivne figurice konj, stare tristo let.