Doktor odbojke z Gorenjskega

Slovenski odbojkarji so z drugim mestom na evropskem prvenstvu dosegli zgodovinski uspeh. V ekipi ni bilo nobenega Gorenjca, je pa za strokovni del komentiranja tekem na slovenski nacionalni televiziji skrbel dr. Marko Zadražnik iz Preddvora. V pogovoru je osvetlil veliki uspeh in spregovoril tudi o tem, da Slovenija kot evropski podprvak nima možnosti za nastop na olimpijskih igrah.

Marko Zadražnik je zaposlen na Fakulteti za šport in je strokovnjak za odbojko. Lahko bi rekli, da je doktor odbojke. Je tudi predsednik strokovnega sveta Odbojkarske zveze Slovenije, skratka pravi sogovornik za analizo velikega uspeha.

Odbojkarji so postali evropski podprvaki. So tudi vas presenetili?

»Mene osebno so presenetili. Verjetno nihče ni pričakoval, da se je sposobna Slovenija kljub izkušnjam in potencialu igralcev zavihteti na drugo mesto. Računali smo na četrtfinale, morda ob primernem razvoju dogodkov na polfinale, a to so bile želje, ki so imele že malce sanjskega prizvoka. Treba se je zavedati, da doslej dlje kot do osmine finala nismo prišli. To je res pravljica.«

Bili ste strokovni komentator. Je bilo težko »skrivati« vsa čustva?

»Najbolj nervozen sem bil na tekmi osmine finala proti Nizozemski. Od tistega trenutka naprej nič več. Vse, kar se je od takrat naprej dogajalo, je bila kvalitetna igra, tudi tekme so potem take, da zmagaš zaradi ene, dveh dobrih potez in včasih se to obrne v tvojo korist, včasih proti tebi. Ta tekma je bila po mojem mnenju odločilna. Ko so fantje sami sebi dokazali, da znajo, je bilo tudi vsem nam lažje. Sem pa v vsem res izredno užival.«

Kakšna je bila organizacija prvenstva?

»Prvenstvo v delu, ki so ga organizirali Bolgari, je bilo slabo organizirano. Z izjemo tekem domače reprezentance je bila dvorana v glavnem prazna, kar je za evropsko prvenstvo in tudi za kvaliteto, ki je bila, slabo. Kar se tiče dela novinarjev, je bilo obupno. Ni bilo nobenih podatkov, nisi mogel dobiti biltena, po tekmah nisi dobil kompletne statistike. Če dam še en banalen primer: na voljo so bili trije kavni avtomati, pa je samo eden delal, in še to morda dvajset minut na dan.«

Kakšni so bili odzivi na slovenski uspeh?

»Iz srca so nam privoščili uspeh, ogromno čestitk je dobila reprezentanca, tudi od predstavnikov drugih športov v Sloveniji. Tudi osebno sem dobil veliko čestitk od ljudi, ki jih že dolgo nisem videl. Bom pa povedal zelo pošteno, da smo bili kljub vsemu navdušenju na prvenstvu motnja v sistemu. Majhna država, na katero se nihče ni in se tudi ne bo oziral, je bila atrakcija. Morda je bilo to evropsko prvenstvo tudi zaradi nas skozi medije v svetu celo bolje predstavljeno, ker so opisovali nekaj, kar se še ni zgodilo. Na zaključne tekme so abonirane druge reprezentance in okrog njih se vse vrti, zanje se prilagajajo tudi pravila tekmovanja in podobno. Mi smo nekaj, kar v ta sistem ne 'paše', in ko bomo enkrat rahlo izstopili iz tega, bodo tudi na nas pozabili. Žal je tako.«

Z novim trenerjem do velikega uspeha. Je res dovolj samo to?

»Mnogo stvari so postorili že trenerji pred Andreo Gianijem. Njemu pa je uspelo narediti tisto, kar njegovim predhodnikom ni. Ta reprezentanca je potrebovala vodjo, tistega, ki bo vse skupaj povezal, čigar beseda bo imela težo in veljavo, ki bo zadeve uredil, kot morajo biti. To seveda Giani z italijansko šolo treniranja odbojke zelo dobro pozna. Ima znanje o pripravi, o tehniki in taktiki. Poleg tega je takšna igralska ikona, ki mu nihče ne upa oporekati. Če on reče, da je treba igrati v čepe, se verjetno ve, da je to rekel zato, ker je to delal tudi sam in je vedno prineslo rezultate. Hkrati je kot Italijan zelo temperamenten. Vse to skupaj je iz njega naredilo vodjo, kar je naša reprezentanca potrebovala. Vsi, ki so bili letos okrog reprezentance, so rekli, da ni bilo enega treninga, pri katerem bi se igralci 'švercali'. Tako delo ob dokazani kvaliteti igralcev se mora nekje poznati. Poleg tega mu je uspelo narediti tisto, kar v tehničnem smislu doslej ni še nikomur: urediti sprejem servisa igralcem, za katere je marsikdo rekel, da so v tem slabi. Odbojka je igra discipline. Če kdo igra po svoje, je težko dobiti točke. On je vpeljal to disciplino, da se je v igri vedelo kdaj, kaj in zakaj.«

Je po vašem mnenju potencial te ekipe dokončno izkoriščen ali še ne?

»Mislim, da še ne. Imamo še veliko rezerve pri blokerjih. Dva sta še relativno mlada. V petih mesecih je težko vse narediti. Rezerve so tudi še v drugih tehničnih prvinah, taktiki, telesni pripravi – zato pa športniki trenirajo vse 'športno življenje'.«

Želja vsakega športnika so olimpijske igre. Biti drugi v Evropi, pa za pot tja nimaš možnosti, se sliši smešno.

»Tako zakompliciranih kv­alifikacij s takšno količino tekmovanj nimajo v nobenem športu. Slovenije na olimpijskih igrah žal ne bo. Da bi imeli možnosti, bi morali postati evropski prvaki, kar bi pomenilo, da bi se po točkah izenačili z Belgijo, ki je zadnja, ki bo še igrala v kvalifikacijah. Najboljših osem evropskih reprezentanc na lestvici CEV (Evropska odbojkarska federacija) bo januarja igralo kvalifikacije za eno mesto, ki neposredno pelje na olimpijske igre. Drugo- in tretjeuvrščeni bosta imela možnost še dodatnih kvalifikacij. To poletje se je igrala svetovna liga, potem so reprezentance imele svetovni pokal, kjer sta bili v igri dve mesti za olimpijske igre, potem evropsko prvenstvo, čez štiri mesece olimpijske kvalifikacije in potem še zadnje odločilne kvalifikacije. Vmes fantje igrajo še domače prvenstvo in ligo prvakov. To je izčrpavanje človeškega potenciala. Iz trenerskega stališča je nemogoče vzdrževati formo na nivoju vse leto. V tako številnih tekmovanjih res ni logike.«

V reprezentanci ni bilo nobenega Gorenjca, kar v drugih športih ni ravno običajno. Kako si to razlagate?

»Res ni nobenega Gorenjca. Za gorenjsko odbojko je to škoda. Žal je tako.«