Pri odlagališču Jazbec ob rento
Na podlagi nove uredbe s področja opravljanja obvezne javne gospodarske službe dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine so odlagališče Jazbec v Rudniku Žirovski vrh prenesli v upravljanje na Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO).
Todraž – Občinskim svetnikom so na zadnji seji med drugim predstavili tudi letno poročilo o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in vplivu Rudnika Žirovski vrh na okolje za preteklo leto. Ob tem jih je direktorica Rudnika Žirovski vrh Hiacinta Klemenčič seznanila še z novo uredbo, ki na novo določa tudi izvajalca javne službe za odlagališče Jazbec. Upravljanje bodo v prihodnjih dneh prenesli na ARAO. Na uradni datum primopredaje po njenih besedah še čakajo, kot pozitivno pa je označila, da to pomeni, da je odlagališče Jazbec dokončno sanirano, in je obenem potrditev, da je delo dobro opravljeno. Manj razveseljivo za občino pa je, da so jim na podlagi tega 10. oktobra ukinili nadomestilo za omejeno rabo prostora v okolici odlagališča.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne javne gospodarske službe dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine je stopila v veljavo preteklo soboto in po besedah Hiacinte Klemenčič bistveno posega v pravice občine Gorenja vas. Z dnem uveljavitve te uredbe namreč preneha omejitev omejene rabe prostora za parcele okoli zaprtega odlagališča rudarske jalovine Jazbec na območju rudnika urana Žirovski vrh in zaveza plačevanja nadomestila za omejeno rabo prostora za to odlagališče. Za občino to po njenih besedah pomeni približno dvesto tisoč evrov manjši prihodek na leto iz tega naslova. »Verjamem, da se bo tudi ARAO trudil poskrbeti za odlagališče Jazbec, a moje mnenje je, da če želiš tak objekt primerno upravljati, tega ne moreš početi iz Ljubljane,« je še zaupala svetnikom. Za odlagališče Jazbec je bilo sicer lani prvo leto dolgoročnega upravljanja. »Rezultati monitoringa v prehodnem obdobju so bili pod mejnimi vrednostmi, zato smo v skladu z varnostnim poročilom monitoring občutno zmanjšali.« Več težav je bilo z odlagališčem Boršt, saj se plazenje ne umiri. Maksimalna dopustna vrednost za premik, ki znaša centimeter in pol, je bila znova presežena. Plaz se je najbolj premikal na odlomnem robu, na eni točki za 4,4 centimetra, pri odlagališču in pri vremenski postaji pa za 2,8 centimetra. V drenažnem rovu je premik znašal 4,2 centimetra. Ob tem je Klemenčičeva pojasnila, da so že pred štirimi leti predvideli interventne ukrepe za Boršt, a jim ministrstvo za okolje in prostor še do danes ni zagotovilo sredstev za njihovo izvedbo. Stroka še naprej podpira izvedbo drenažnih vrtin, s katerimi se zniža nivo podtalnice, posledica pa so manjši hidrostatski pritiski, zaradi česar bi se hitrost premikanja zmanjšala. »Popolnoma zaustaviti pa ga je nemogoče,« je še poudarila Hiacinta Klemenčič.
Ob tem so pri okoljskem ministrstvu in upravi za jedrsko varnost po predstavitvi letošnje študije, v kateri so ugotavljali, kaj bi se zgodilo, če bi se v primeru potresa in sočasnih poplav plaz sprožil, razpadel in bi prišlo do raznosa hidrometarlurške jalovine, predlagali še novo študijo, in sicer kakšen bi bil v primeru raznosa radiološki vpliv na okolje. »Ocenjujem, da bi bil radiološki vpliv minimalen, ker bi prišlo do velikega razredčenja tega materiala. A ne smemo dopustiti, da se plaz sproži in pride do razpada, ne pa da delamo ocene tveganja,« je bila odločna Klemenčičeva.