
Od čarovnic do prostozidarjev
Na zadnji Glasovi preji se je publicist Miha Naglič pogovarjal z zgodovinarjem dr. Matevžem Koširjem. O čarovnicah in prostozidarjih je tekla beseda.
Kranj – Kranjski rojak, zgodovinar dr. Matevž Košir, vodja sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov v Arhivu RS, v Kranju pa je tudi predsednik sveta zavoda Gorenjskega muzeja, se je pred leti temeljito lotil proučevanja čarovništva v naših krajih, v zadnjem času pa je njegovo strokovno pozornost navdihnilo prostozidarstvo. Obe temi je objavil tudi v knjigah, knjiga Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem je izšla pred nedavnim pri založbi Modrijan.
Glede na to, da je imel pred seboj zgodovinarja, je Nagliča najprej zanimalo, kako je z odnosi v 'zgodovinarskem cehu', glede na to, da smo Slovenci – predvsem ko gre za polpreteklo zgodovino – precej razdeljeni. V nadaljevanju je beseda tekla tudi o aktualnih vprašanjih na temo arhivov in dostopnosti arhivskega gradiva, Matevž Košir pa nam je iz prve roke pripovedoval tudi o svojem dedu prof. Josipu Žontarju – 120. obletnico njegovega rojstva beležimo ravno letos, in stricu Jožetu Žontarju, ki je v petdesetih letih postavljal temelje slovenske arhivistike. Osrednji temi večera sta bili seveda čarovništvo na Slovenskem, v dvesto letih naj bi bilo obsojenih več kot tisoč oseb, in prostozidarstvo, v katerega tajne lože so bili v preteklosti vključeni tudi nekateri znani Slovenci.
Toča, slaba letina, potres so bili zadostni razlogi, da so osebe, v večjem odstotku ženske, obsodili sodelovanja s hudičem, v prostozidarske lože, ki temeljijo na simboliki in določenih ritualih, pa so se oplemeniteni z razsvetljenskimi idejami uspešni ljudje iz naraščajočega meščanstva združevali tudi zaradi dobrodelnosti in osebne rasti. V boljše ljudi, kot bi lahko dejali. Več v petkovem Gorenjskem glasu.