Jurij Šubic v rokah atenskega barbara

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (18)

Bogat trgovec in ljubiteljski arheolog Heinrich Schlie­mann, ki je zaslovel in obogatel, potem ko je odkril Trojo, si je dal v Atenah sezidati čudovito palačo. Po nasvetu profesorja dunajske likovne akademije je za njeno poslikavo izbral 24-letnega slovenskega slikarja Jurija Šubica (rodil se je 13. 4. 1855 v Poljanah nad Škofjo Loko), sina slikarja Štefana Šubica in brata slikarja Janeza Šubica. Seveda je to pomenilo novo veliko priznanje slikarjem iz Poljan.

Šubic je v duhu klasicizma po vnaprej predpisanem motivnem programu in delno po rimskih slikah iz Pompejev z mitološkimi motivi poslikal Schliemannovo delavnico, sprejemnico pa z alegorijami Schliemannovih izkopavanj v hudomušnih prizorih. Po skoraj enoletnem delu je Jurij 13. oktobra 1880 dokončal poslikavo palače, vendar ni bil navdušen nad svojim delodajalcem, saj naj bi nekoč ves obupan vzkliknil: »Zakaj sem le zapustil lepi Dunaj! Mar zato, da padem tu v Atenah barbaru v roke?« Nasprotja med Schlie­mannom in slikarjem je klasični filolog, duhoviti August Mommsen, literarno ovekovečil v kratki parodiji Majhna žaloigra v Atenah. V njenem karikiranem prizoru posvetovanja o temi za stropno dekoracijo v palači naj bi Schliemann slikarju ukazal naslikati tudi svojo trakuljo v mitološki podobi, ki jo je, hranjeno v špiritu, rad kazal svojim obiskovalcem.

Kljub vsemu je Jurij v Atenah tako zaslovel, da bi lahko dobil učiteljsko mesto na tamkajšnji slikarski akademiji. Med delom ga je obiskal celo grški kralj Jurij I., ki ga je Jurij menda celo poučeval v risanju. Zato je takoj po končanem delu v Atenah, kjer je poslikal tudi sobi v hiši arhitekta Zillerja ter med drugim portretiral arhitektovo ženo, odšel v Pariz, kamor ga je povabil češki slikar Vojtech Hynais, da bi mu pomagal poslikati zastor za narodni muzej v Pragi …

Schliemannova palača je postala pozneje sedež grškega vrhovnega in zatem prizivnega sodišča in zato za vsakdanje obiskovalce dolgo nedostopna. Kasneje je prešla v občinske roke. Leta 1985 so jo restavrirali, od leta 1998 pa je v njej numizmatični muzej.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Velesovem pri Cerkljah na Gorenjskem se je 13. 10. 1832 rodil misijonar Janez Čebulj. Bil je kaplan v Kranju, leta 1859 pa je odšel v ZDA in delal med Indijanci in priseljenci.

V Kranjski Gori se je 13. 10. 1894 rodil dermatovenerolog Franjo Kogoj. Vodil je Dermatovenerološko kliniko v Ljubljani.

V Škofji Loki se je 14. 10. 1794 rodil skladatelj in nabožni pesnik Luka Dolinar.

V Stični se je 14. 10. 1907 rodil tekstilni strokovnjak, kustos in prešernofil Črtomir Zorec.

V Javorjah v Poljanski dolini se je 16. 10. 1818 rodil slovenski pesnik in nabožni pisatelj, papežev komornik Luka Jeran. V Ljubljani je ustanovil Dijaško kuhinjo.

V Kranju se je 16. 10. 1902 rodil pravnik Teodor Tominšek. Bil je predsednik društva Pravnik, v letih 1949–1954 pa predsednik Vrhovnega sodišča LR Slovenije.