Skrbi jih za lipov drevored
Ob Gorenjski cesti v Medvodah so obžagali lipov drevored, naravno pregrado med cesto in bodočim poslovno-trgovskim centrom. Med občani se pojavlja skrb, da bodo drevesa zaradi posegov odmrla.
Medvode – Na območju nekdanjega Colorja v Medvodah investitor Projekt SM nepremičnine gradi poslovno-trgovski center, v katerem bo tudi Spar. Ob njem je lipov drevored, ki so ga konec septembra začeli obrezovati. Med občani je slišati nezadovoljstvo nad novo podobo dreves in skrb, da ne bi odmrla.
Na problematiko je opozorila svetnica Alenka Žavbi Kunaver, ki je na Inšpektorat RS za okolje in prostor in na gradbeno inšpekcijo kot občanka podala prijavo suma kršitve predpisov na gradbišču. »Interes kapitala je, da bi se bolje videli reklamni panoji, zato je bilo očitno treba lipe čim bolj oklestiti. Menim, da je drevored lip močno poškodovan in iznakažen, poleg tega je nova stavba Spara postavljena tik ob drevesih, kar pomeni tudi poškodbo korenin in premalo prostora za njihov dolgoročni obstoj. Žalosti me, da občina ni nemudoma ukrepala, in pričakujem, da bo ne glede na mnenja drugih institucij objavila svoje ugotovitve,« je povedala. Na podano prijavo je že prejela strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, v katerem je zapisano, da lipe v Medvodah niso uvrščene kot naravna vrednota v Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot niti niso zavarovane z aktom o zavarovanju in da zavod glede omenjenih dreves nima pristojnosti. Se pa strinjajo, da če bi obravnavana drevesa želeli ohraniti, bi bilo najbolje ravnati v skladu s standardi, ki določajo načrtovanje in izvedbo gradbenih posegov v naseljenih območjih in odprti krajini. A ti po njihovem vedenju pri nas niso več v veljavi.
Župan Občine Medvode Nejc Smole pravi, da predvidevajo, da bodo v primeru odkritih kršitev že inšpekcije same naložile določene ukrepe: »Če pa bi katero izmed dreves zaradi posegov odmrlo, bo občina zahtevala sanacijo, saj so določila občinskega podrobnega prostorskega načrta o ohranitvi drevoreda jasna.« Kot je poudaril, so bili avgusta seznanjeni s posegi na koreninskem sistemu in zahtevali sestanek z investitorjem: »Ta je želel opraviti tudi obžagovanje dreves, a smo ga opozorili, da je za to treba pridobiti strokovne podlage v obliki elaborata in da zemljišče ni v lasti Občine, temveč države. Investitor je nato na svoje stroške dal izdelati strokovni elaborat ter ga, tako je povedal na sestanku, predal koncesionarju države ob državnih cestah, ki je izvedel problematičen posek.«