Zapisani v novi deželni ustavi

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 10. oktober 2015 / 11:02

Danes, 10. oktobra, mineva 95 let od koroškega plebiscita, na katerem so se ljudje južno od reke Drave z minimalno večino odločili, da želijo živeti v Avstriji, in ne v novi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasnejši Jugoslaviji. Plebiscit je z mejo na Karavankah trajno razdelil na tem območju živeči slovenski živelj na dve državi. Na Koroškem živeči Slovenci so postajali vedno bolj drugorazredni državljani Avstrije in to ostali do konca preteklega stoletja.

Časi so se obrnili. V zadnjih letih biti Slovenec na Koroškem ni več nekaj slabega in zaničevanja vrednega. Prelomno je bilo leto 2011, ko so bile v dogovoru z manjšino postavljene dvojezične krajevne table. Jih je sicer nad 100 manj, ki bi jih po merilih Avstrijske državne pogodbe moralo biti, vendar so in skoraj nikogar več ne motijo. »Ozračje v deželi je pozitivno in neobremenjeno kot le redko v preteklosti. Iz zgodovine smo se marsikaj naučili in sedaj je več tistega, kar nas združuje,« je o razmerah na dvojezičnem delu Koroške in odnosih med obema narodoma dejal koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser, ki pozitivno vplivajo tudi na življenje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Idejo sožitja in razumevanja bo izražala tudi današnja osrednja proslava v Celovcu ob obletnici plebiscita z naslovom Vedenje o lastni zgodovini je ključ za skupno prihodnost. Na proslavi bosta slišani tudi slovenska pesem in beseda. Za razliko od preteklih let, ko so korakajoči po celovških ulicah nosili napise, da je Koroška samo nemška in da za kaj drugega, sploh pa za slovensko stvar, tam ni prostora.

Letošnji plebiscitni jubilej bo vsaj za Slovence potekal v znamenju zgodovinske novice, da so v deželnem zboru zastopane stranke dosegle večinski dogovor glede nove koroške ustave, v kateri bodo omenjeni tudi Slovenci. Jeziček na tehtnici je bila koroška ljudska stranka (OVP), ki je pristala, da se v ustavo zapiše: »Dežela Koroška se izreka za vedno večjo jezikovno in kulturno raznolikost. Skrb dežele in občin velja enakovredno tako za nemško kot za slovensko govoreče prebivalce dežele.« Ljudska stranka je dolgo nasprotovala omembi Slovencev v ustavi. Deželni zbor naj bi o novi ustavi, ki uvaja večinski volilni sistem namesto proporcionalnega oziroma sorazmernega, odločal konec oktobra, veljati pa naj bi začela prihodnje leto.