Rdeča luna na solsticij

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Prosti čas / torek, 28. december 2010 / 06:00

Na prvi zimski dan, 21. decembra, ko se dnevi začno spet daljšati, se je zgodil poseben astronomski pojav: popoln lunin mrk.

Luna je edini naravni satelit Zemlje, okoli katere se vrti v oddaljenosti od 363 do 405 tisoč km, stara pa je pet milijard let. Ni zvezda, zato nima lastne svetlobe, temveč jo le odbija. Sestavljena je iz vulkanskega pepela in peska. Temperatura na njej se giba od -130 ° do 90 °C, Zemljo pa obkroži v dobrih 27 dneh.

Do pojava luninega mrka pride, ko se znajdejo Sonce, Luna in Zemlja poravnani na navidezni črti, s tem da leži Zemlja med obema. Zaradi Zemljine sence se od Lune svetloba ne more odbijati in pride do 'nevidnosti' Lune oziroma do mrka. Ker pa se nekaj lomljene svetlobe vendarle odbije prek Zemljinega ozračja na luno, se ta sveti v barvnih odtenkih.

Zaradi položaja Sonca, ki je ob zimskem solsticiju oziroma zimskem sončevem obratu najnižje na horizontu, se je ob zadnjem mrku zemljina senca na Luni obarvala temno rdeče. Celotno površino Lune je senca prekrila v eni uri, dogodek pa je trajal 72 minut. Zaradi rdeče obarvanosti Lune so fenomenu včasih pogosto rekli kar 'krvava Luna', veljal pa je za nevarno obdobje. Vzporednice lahko potegnemo tudi s krščanskima praznikoma: daljšanje dne na solsticij sovpada z božičem, medtem ko spomladanski ekvinokcij (enakonočje), ko dan postane daljši od noči, sovpada z veliko nočjo.

Po treh letih je to prvi popoln lunin mrk, zelo redko pa se pojavi prav na prvi zimski dan, namreč le na vsakih 372 let. Zadnji popoln lunin mrk je bil 21. februarja 2008, medtem ko bosta prihodnje leto dva, 15. junija in 10. decembra.

Na vprašanje, kako vplivajo lunine mene, sama luna na počutje posameznika oziroma ljudi, astrologinja Ema Kurent, avtorica knjige Lunin vodnik 2011, odgovarja: »Luna zelo močno vpliva na življenje na Zemlji. Nepoznavalcu je preprosto nemogoče dojeti, kako pomembna je njena vloga pri oblikovanju značaja in usode ljudi, pa tudi drugih procesov in dogodkov. Če se omejim zgolj na njene mene, naj povem, da se ob času mlaja življenje umiri. Dnevi pred mlajem so primerni za zaključevanje, čiščenje in post. Ko luna začne rasti, se tudi v nas zbudi želja po uvajanju novosti. V nekaj dneh pred polno luno smo bolj dinamični in živahni, pa tudi nemirni, nestrpni in nepotrpežljivi. Takoj po polni luni se začnemo umirjati, bolj se prilagajamo in sodelujemo z drugimi. Gre torej za nenehno naraščanje in upadanje – za plimo in oseko v našem telesu in čustvih. Na naše počutje pa ne vpliva zgolj soli/lunarni ciklus, ampak vplivajo tudi drugi planeti, predvsem kadar je Luna z njimi v določenem kotnem odnosu (aspektu). Zaradi različne hkratne razporeditve planetov tudi polne lune, recimo, ne delujejo vedno enako. Težavnejše so tiste, ki nastopijo v obliki luninega mrka, kakršen je bil recimo 21. decembra letos.«