Dom projekt za pogumne

Glede na vse težave sem vesel, da je za novi dom Taber med starejšimi veliko zanimanja, pravi župan Cerkelj Franc Čebulj, s katerim smo se pogovarjali o desetletni trnovi poti do uresničitve projekta.

Ob položitvi temeljnega kamna za dom starostnikov v Šmartnem ste dejali, da je to projekt za pogumne in tiste, ki verjamejo v prihodnost. Bi se ga danes lotili še enkrat?

»V teh časih je bil to res projekt za pogumne. Začeli smo v največji krizi: investicijski, finančni in tudi moralni, ko je bil še tako dober projekt zanič. Ob začetku gradnje spomladi 2013, ko je bila z izbranim izvajalcem podpisana pogodba, se je končno začel projekt, ki je uresničeval želje in vzbujal upanje, da bo v Cerkljah poskrbljeno tudi za starejše. Zagotovo se tega in še marsikaterega drugega projekta ne bi lotil, če v prejšnjih mandatih ne bi imel take podpore v občinskem svetu. Ne glede na vse sem vesel, da smo projekt izpeljali do konca, da je dom začel z opravljanjem svoje dejavnosti in je za bivanje v njem veliko zanimanje. Ob tem se moram posebej zahvaliti sodelavcem iz občinske uprave, še zlasti Zdravku Kastelicu, Andreji Jerala, Marti Jarc in Dragici Jerič. Sicer pa ima ta projekt zelo dolgo brado. Ves čas nas je in še vedno nas spremlja nasprotovanje manjše skupine svetnikov, ki je bila povezana s civilno iniciativo. Nasprotovali so vsakršni gradnji kapacitet za starejše, a če bi danes pogledali nazaj, so nekateri od njih pred 15 leti dvomili o potrebnosti drugih objektov, ki smo jih gradili: športne dvorane, gasilskega doma, spraševali so se tudi, zakaj je treba imeti tako moderno osnovno šolo.«

Kako ste sploh prišli na idejo o domu?

»Pred približno 15 leti, ko sem bil še državni poslanec, nam je bila predstavljena problematika pomanjkanja domov za starejše po celi državi. Najprej sem dal pobudo za gradnjo doma na območju nekdanje šole na Šenturški Gori, a se je lokacija izkazala za neustrezno. Ponovno se je pobuda pojavila ob nakupu Prmuzarjeve kmetije. Projekt izgradnje doma je bil najprej v rokah investitorja Gradbinec GIP, ki pa ga je sprva zastavil preobširno, saj je načrtoval 'Vas brez ovir' z domom, varovanimi stanovanji in manjšimi hišami za 450 stanovalcev in zaposlenih, zato so začeli iskati rešitve z manj kapacitetami. Z novim projektantom so projekt pripeljali do stopnje, da so pridobili gradbeno dovoljenje za dom starostnikov in infrastrukturo. A takrat je bilo podjetje že v finančni krizi, kmalu je sledil stečaj. Še pred tem smo se v začetku leta 2011 na občini odločili za odkup projekta skupaj z zemljišči, projektno dokumentacijo in pravnomočnimi gradbenimi dovoljenji. Nakup je omogočilo 4–5 milijonov evrov, ki smo jih vseskozi imeli rezerviranih za gradnjo.«

A s tem težav še ni bilo konec ...

»Sledilo je pridobivanje kreditov. Na Gorenjski banki smo naleteli na prijazen sprejem in obljubo, da bodo s kreditom podprli izgradnjo doma, v fazi pogajanj pa so se stališča začela spreminjati. V ozadju nas je vseskozi spremljalo nasprotovanje manjše skupine občanov, ki je ob začetku projekta protestirala celo s peticijami, in ta nit se je vlekla tudi do razmišljanja določenih ljudi v Gorenjski banki, da so nam nazadnje odrekli možnost kreditiranja. Ker so bankirji precej povezani, so nam tudi v drugih bankah takoj odklonili kredit. Temu sem se čudil, ker je Socialno-varstveni zavod Taber v 100-odstotni lasti občine, ki bi v primeru nezmožnosti zavoda vračala kredit, in večjega jamstva, kot je občina, v Sloveniji skoraj ni. Torej je bilo vse skupaj delno politično vodeno osebno proti meni. Ves čas nas je priganjala tudi koncesija, ki nam jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dvakrat podaljšalo, v tretje pa je ne bi več. V tistem času sem se kot župan najbolj grozno počutil, saj sem se zavedal, da brez vsaj 4 milijonov evrov kredita doma ne bo možno dokončati, razen če v celoti prekinemo z vsemi ostalimi občinskimi investicijami. Bal sem se, da se nam ne bo zgodilo nekaj podobnega kot v Komendi, kjer jim žalostno propada nedograjen poslovno-stanovanjski kompleks. Na veliko srečo se je ravno tedaj pojavil razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za pridobitev sredstev evropskih strukturnih skladov. Vso dokumentacijo smo pripravili do popolnosti in na razpisu uspeli pridobiti 5,7 milijona evrov.«

Ste zdaj že prejeli vsa nepovratna sredstva?

»Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je Socialno-varstvenemu zavodu Taber izplačalo vsa sredstva glede na vložene zahtevke – do sedaj je zavod prejel 4,6 milijona evrov. Na koncu bo zavod prejel nekaj manj sredstev od odobrenih, saj je vrednost izvedenih del nekoliko nižja od pogodbenih vrednosti. Celoten projekt skupaj z zemljišči, infrastrukturo in opremo je vreden dobrih 14 milijonov evrov, od tega je gradnja doma z opremo vredna 12 milijonov evrov.«

Zavod Taber naj bi občini sčasoma povrnil vložena sredstva v višini 7,8 milijona evrov. Kdaj naj bi se vložek povrnil?

»Občina ni vlagala v dom, da bo potem z njim služila. Mislim, da to ni socialna komponenta. Če smo pred gradnjo doma za starejše poskrbeli za vse ostalo – za šolo, vrtec, gasilski dom, kulturni hram, športno dvorano, veliko vložili v kanalizacijo, ceste in vodovod, smo dolžni nekaj narediti tudi za starejšo generacijo, ki nam je omogočila, da lahko delamo. Prepričan sem, da bo dom sčasoma posloval pozitivno in postopoma vračal sredstva. Seveda bodo tudi razvijali programe in dejavnosti ob domu, saj ne želimo biti kot neki tradicionalni dom sredi mesta. In če bo zavod vlagal vanje, ne bo treba občini.«

Kakšne vsebine še vidite na tem območju, saj je glede na prvotno preobsežnost projekta na voljo še kar nekaj površin?

»Na razpolago sta še dobra dva hektara površin. To je velika prednost, saj se dom programsko lahko dopolnjuje, s tem raste tudi kvaliteta in posledično cena. Lahko bi uredili balinišče ali poskrbeli za kakšne druge družabne dejavnosti, bo pa treba iskati možnost, da bi na to območje pripeljali kakšno sorodno zdravstveno dejavnost, morda rehabilitacijski center, ki jih v Sloveniji primanjkuje. Tak projekt smo že peljali, a je zaradi velikih problemov padel v vodo.«

Dom še vedno vodi v. d. direktorja Zdravko Kastelic. Kdaj boste objavili nov razpis za direktorja?

»Obljubil sem, da bom do novega leta pustil, da se vodstvo in zaposleni v celoti osredotočijo na izvajanje dejavnosti, ki je domu dodeljena, v želji, da je dom čim prej polno zaseden z zadovoljnimi uporabniki. Ponovni, že tretji razpis za direktorja doma bo izveden po novem letu. Potrebujemo dobrega ekonomista z dobro razvojno strategijo, ne s tradicionalnim mestnim programom, tu je neomejeno možnosti. Doslej so na razgovore večinoma hodili kandidati, ki si prej niso uspeli doma niti ogledati. To pove vse o njihovi zainteresiranosti. Sicer pa ima dom trenutno 42 zaposlenih, prihodnji teden bomo spet razpisali več delovnih mest, na koncu bo zaposlenih vsaj 72 delavcev. Ta trenutek je sestava kadra stoodstotno prava in trenutno je njegova glavna naloga, da poskrbijo za dober sloves doma, ki ni samo lep in sodoben, ampak tudi prijeten in topel.«