Krst zgoščenke Šenturškega okteta

Cerkev sv. Urha na Šenturški Gori je v soboto zvečer gostila poseben dogodek: Šenturški oktet je namreč ob izdaji prve zgoščenke pripravil koncert. V goste so fantje povabili citrarja Tomaža Plahutnika, publika pa je prisluhnila tudi kvartetu harmonik v sestavi Robert Smolnikar, Boris Razboršek, Mitja Jeršič in Dejan Maleš.

Program tokratnega koncerta Šenturškega okteta je bil sestavljen tako, da je občinstvo spoznalo njihovo prvo zgoščenko oziroma pesmi, ki jih najdemo na zgoščenki z naslovom Šenturški oktet. Na njej je 16 pesmi – od gorenjskih do koroških, ruskih ljudskih, Prešernovi Zdravljica in Luna sije, znane Nocoj pa oh nocoj, Mojcej in Slovenec sem ter druge.

Umetniški vodja okteta Brane Jagodic pravi, da je morda njihov oktet malce drugačen, ker v njem najdemo nekaj aktivnih glasbenikov. Njegov član Dejan Maleš, recimo, je profesor harmonike na kranjski glasbeni šoli, klarinetistu Andražu Jagodicu, ki obiskuje Konservatorij za glasbo v Ljubljani, pa smo lahko prisluhnili tudi na tokratnem koncertu. Ravno spremljava harmonike pa je tisto, kar skladbe okteta obogati, jim daje neko dodano vrednost, specifiko.

Zgoščenko je oktet posnel v cerkvi sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku v času od januarja do aprila letos. Člani okteta so Patrik Jagodic (prvi tenor), Tine Perne (prvi tenor), Tone Maleš (drugi tenor), Brane Jagodic (drugi tenor), Domen Veternik (bariton), Tomaž Soklič (bariton), Janko Rebernik (bas) in Dejan Maleš (bas). Braneta in Dejana smo že omenili, medtem ko je Tomaž Soklič predsednik okteta in obenem tudi Kulturnega društva Šenturška Gora.

V preteklosti so v oktetu prepevali še Tone Jagodic, Peter Krivec in David Jagodic. Pri glasbenem ustvarjanju, napisanih skladbah ter priredbah je oktet veliko sodeloval s prof. Janezom Močnikom.

Zgodba okteta se je začela leta 2003, ko se je moški del cerkvenega mešanega zbora Šenturška Gora na pobudo organista Branka Jagodica odločil, da bodo gojili tudi posvetno glasbo.

Prva leta so prepevali večinoma priredbe ljudskih pesmi in preprostejše umetne za potrebe domače skupnosti, sčasoma pa je oktet postal osrednje gibalo kulturnega življenja v svojem okolju.

V oktetu še vedno poje pet ustanovnih članov, in ko so fantje praznovali desetletnico delovanja, so začeli glasneje razmišljati o zvočnem zapisu rezultata svojega truda. Sicer s pomočjo – tudi domače občine – jim je letos uspelo.