Postavitve temeljnega kamna sta se udeležila tudi Ivan Zidar in Hilda Tovšak. (Foto: Tina Dokl)

Vera pomaga k boljšemu razumevanju

Simbolna postavitev temeljnega kamna za kulturno in pastoralno središče Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani ni imela le verskega, ampak pomemben politični pomen za odnose med slovenskim in srbskim narodom.

Mi smo kot manjšina našli jezik sodelovanja z večino in drugimi verskimi skupnostmi v Sloveniji. To nas navdaja z upanjem, da bo tako tudi v prihodnje.

Le redko doslej se je na enem mestu zbralo toliko pomembnih osebnosti iz slovenskega in srbskega političnega, gospodarskega in verskega življenja kot v nedeljo v parku pri pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, kjer so simbolično postavili temeljni kamen za kulturni in pastoralni center Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani. Prišli so predsednik slovenske vlade Janez Janša, predsednik vlade Republike srbske Milorad Dodik, srbski finančni minister in najverjetnejši predsednik nove srbske vlade Mirko Cvetković, ljubljanski župan Zoran Jankovič, ministri, visoki predstavniki katoliške in pravoslavne cerkve ter številni gospodarstveniki, med njimi tudi Hilda Tovšak, Ivan Zidar in Igor Bavčar. V slavnostnih besedah so poudarjali vsestranski pomen novega središča za pravoslavne vernike v Sloveniji, za Ljubljano in njene meščane ter za boljše razumevanje med ljudmi različnih narodnosti, ver, kultur in držav, v katerih živijo.

 

»Sodobna Evropa si prizadeva za medkulturni in za medverski dialog zato, ker se zaveda, da je človekovo duhovno področje eden od konstitutivnih elementov sleherne družbe. Vesel sem, da tako stališče zagovarjajo vse verske skupnosti v Sloveniji, s čimer se navezujejo na večstoletno tradicijo sodelovanja in solidarnosti,« je dejal predsednik slovenske vlade Janez Janša. Nasprotja iz časa osamosvajanja Slovenije so za nami, je dejal. Vrednote, ki jih razvijamo stoletja, lahko po njegovem mnenju najbolj učinkovito zavarujemo in razvijamo naprej prav s članstvom v prostovoljni evropski družini narodov. Pravoslavni verniki v Sloveniji pa se morajo počutiti popolnoma enakopravno in svobodno.

Gradnja končana prihodnje leto

Center, ki bo nevsiljivo napolnil prostor pred cerkvijo, saj bo večina prostorov pod zemljo, bo stal okrog 3 milijone evrov in bo zgrajen prihodnje leto. Še posebej se ga veseli dolgoletni paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Peran Bošković. V Sloveniji živi okrog 50 tisoč vernikov Srbske pravoslavne cerkve. Organizirani so v devetih župnijah, med katerimi je največja ljubljanska z okrog 20 tisoč verniki.

»Kulturni in pastoralni center bo deloval na več področjih. Predvsem bo namenjen izobraževanju in kulturi. Želimo si čim več multikulturnosti. Preprosto povedano: to bo središče, kjer se bomo veliko pogovarjali in kjer bomo pripravljeni predvsem drug drugega poslušati,« je povedal paroh Peran Bošković. »To, kar se je zgodilo danes, nas prepričuje in dokazuje, da smo v Sloveniji znali pravilno, na visoki ravni urediti položaj Srbske pravoslavne cerkve in smo ga naredili takšnega, kot si ga lahko samo želimo. Tudi drugim priporočamo, naj ravnajo enako. Mi smo kot manjšina našli jezik sodelovanja z večino in drugimi verskimi skupnostmi v Sloveniji. To nas navdaja z upanjem, da bo tako tudi v prihodnje.«

Vrhovni predstojnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji metropolit Jovan ministru za pravosodje in predsedniku komisije za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti Lovru Šturmu, direktorju vladnega urada za verske skupnosti Dragu Čeparju, koordinatorju za verska vprašanja na ljubljanski občini Romanu Jakiču in apostolskemu nunciju v Sloveniji Santosu Abril y Castelloju podelil najvišja cerkvena priznanja metropolije, Orden Katarine Kantakuzine Branković I. stopnje. Tudi to odlikovanje je povezano s Slovenijo. Katarina Kantakuzina (1418–1492) je bila hčerka srbskega despota Jurija Brankovića. Leta 1433 se je poročila s celjskim grofom Ulrichom Celjskim in postala celjska grofica. Z Ulrichom je imela tri otroke: sinova Hermana in Georga ter hčerko Elizabeto. Ljubljanski župan Zoran Jankovič pa je prejel metropolitovo plaketo.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Naklo / sobota, 21. maj 2016 / 12:43

Finfranje pod Krivo jelko in Rokovnjaški tek

Duplje – Kulturno-turistično društvo Pod Krivo jelko in TVD Partizan Duplje vas v nedeljo vabita na 19. turistično-etnološko prireditev Pomladno finfranje pod Krivo jelko v Udin borštu in na 17. ro...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Komentar: Hiša polna, kaj pa hotel?

Novica, da sta Klementina in Roman Gartner iz Davče povila dvojčici in sta tako z desetimi otroki po novem najbolj številna družina v občini Železniki, se je hitro razširila na Škofjeloš...

Splošno / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Široko projektno partnerstvo deluje odgovorno

Ob dveh večjih naložbah v ceste, Poljanski obvoznici in ureditvi odseka Selške vpadnice, ki ju sofinancira država, je občina Škofja Loka doslej uredila tudi nekaj manjših, a za občane prav tako pomemb...

Škofja Loka / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Mednarodno sodelovanje z vsebino

Ob praznovanju škofjeloškega občinskega praznika je letos poudarjeno sodelovanje domačih izvajalcev. Vsako leto se praznovanja udeleži tudi veliko gostov iz tujine, zlasti iz pobratenih mest.

Splošno / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Spoštovani občani!

Finančna sredstva iz Evropske unije so za Občino Škofja Loka na dosegu roke. Občina strokovno in temeljito pripravlja projekte. Pred začetkom gradnje bo potrebno popolno in tvorno sodelovanje lastniko...

Splošno / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Nova pobuda za povezavo na Primorsko

Ta mesec so na ministrstvu za okolje in prostor predstavili možnosti variant gradnje regionalne ceste Cerkno–Hotavlje in obvoznice Gorenje vas. Za slednjo večjih pripomb ni bilo, saj je trasa že...