Obeležje sta odkrila Slavko Bohinc (levo) in Franci Grandovec. / Foto: Luka Rener

V spomin Božjemu orglarju

Stopetdeseti obletnici rojstva skladatelja in organista Ignacija Hladnika so se v Križah poklonili s slovesnim bogoslužjem, koncertom in odkritjem spominskega obeležja pred župnijsko cerkvijo.

Križe – Ignacij Hladnik se je rodil 25. septembra 1865 v stari mežnariji kriške župnijske cerkve, dan kasneje je prejel zakrament svetega krsta in ravno na ta dan, sto petdeset let kasneje, so se skladatelju in organistu poklonili s slovesnim bogoslužjem. V župnijski cerkvi Povišanja sv. križa v Križah je somaševanje vodil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, sodelovali so novomeški stolni župnik dr. Silvester Fabijan, prodekan dekanije Tržič Branko Balažic, kriški župnik Ivo Kožuh in nadškofijski tajnik Boštjan Prevc. Pred tem so na pročelju nekdanje rojstne hiše Ignacija Hladnika odkrili obeležje, delo akademskega kiparja Vinka Ribnikarja. Obeležje je blagoslovil msgr. Stanislav Zore, odkrila sta ga Slavko Bohinc, predsednik KD Kruh Križe in dolgoletni pevec Cerkvenega mešanega pevskega zbora (CMePZ) župnije Križe, in Franci Grandovec, organist in vodja CMePZ župnije Križe že več kot šestdeset let.

Zveza kulturnih organizacij Tržič je izdala knjižico Ignacij Hladnik - Božji orglar, življenjepis mojstra ob stopetdeseti obletnici rojstva, ki jo je uredil David Ahačič. Izvemo, da je Hladnik že v otroštvu kot dober pevec pel pri svetih mašah. Za orgle se je ogrel ob tedanjem tržiškem kaplanu, poznejšem triglavskem župniku in ljudskem skladatelju Jakobu Aljažu. Prav kaplan Aljaž je posredoval pri Ignacijevih starših, da so ga vpisali na orglarsko šolo v Ljubljani. Po končanem šolanju je kot organist služboval v več krajih, leta 1889 pa se je preselil v Novo mesto in prevzel službo organista v danes stolni cerkvi v Novem mestu, izven službe pa je deloval kot pevovodja in glasbeni pedagog. Na novomeškem pokopališču v Ločni je tudi grob Hladnikove družine. Kot skladatelj je bil izjemno plodovit, v tisku je izšlo 73 opusov, v glavnem za cerkveno rabo, skupaj z rokopisi je del več kot osemdeset. Znal je prisluhniti struni slovenske duše, nekatere zborovske pesmi so postale najbolj priljubljen repertoar slovenskega ljudskega petja, npr. Marija, skoz'življenje. Notni zapis te pesmi je tudi na spominskem obeležju. »Ignacij Hladnik poldrugo stoletje po svojem rojstvu ne živi le v spominu prebivalcev ulic, ki v Križah in Novem mestu nosita njegovo ime, temveč tudi med tisočerimi pevci – ni namreč le pisal spevnih melodij, temveč nas je v resnici naučil moliti slovensko,« je zapisal Ahačič.

Po sveti maši je bil koncert CMePZ župnije Križe pod vodstvom zborovodkinje Tine Bohinc, na orgle jih je spremljala Urška Krese. Zapeli so tudi gostje, Stalni zbor Ignacij Hladnik Novo mesto pod vodstvom zborovodkinje Barbare Lotrič, na orgle jih je spremljal Jernej Fabijan. Vse, kar so zapeli, je delo skladatelja Ignacija Hladnika (Meditacija za orgle I. in II., O Marija, moje želje, Angelsko petje, Upanje, Večerni zvon, Je mrak končan ...). Še en jubilejni dogodek bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri v župnijski cerkvi Povišanja sv. križa, ko bodo zapeli cerkveni pevski zbori tržiške dekanije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 29. september 2007 / 07:00

Nov uspeh lokostrelcev

Šenčurski lokostrelci še naprej dosegajo odmevne uspehe, zato so si znova prislužili sprejem pri županu Miru Kozelju.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / četrtek, 3. februar 2011 / 07:00

O šolskem Prešernu

Okrog osmega februarja se skrbniki slovenskega kulturnega spomina znajdejo v zadregi, kako ob obletnici smrti pesniške legende napisati kaj, kar ni bilo izrečeno že lani in predlanskim in leto prej. I...

GG Plus / četrtek, 3. februar 2011 / 07:00

Prešernov nagrobni spomenik

Nagrobni spomenik pesniku dr. Francetu Prešernu v Prešernovem gaju v Kranju je prvi slovenski javni spomenik, ki je nastal na podlagi množične narodnozavedne pobude.

Prosti čas / četrtek, 3. februar 2011 / 07:00

Starodobniki spet na snegu

Društvo Rovtarji, ki je že dvanajstič pripravilo mednarodno smučarsko tekmovanje po starem v Škofji Loki, se klub pomanjkanju snega ne da.

Mularija / četrtek, 3. februar 2011 / 07:00

Otroška peresa

Ko bom velik, bom … Drugošolci iz Besnice o željah v prihodnosti. Ko bom velik, bom nogometaš. Treniral bom, streljal na gol in hodil na tekme. Igr...

Prosti čas / četrtek, 3. februar 2011 / 07:00

Zlatolaska

Zlatolaska je zabavna, sinhronizirana, animirana družinska pustolovščina. Disneyjeva adaptacija priljubljene zgodbe bratov Grimm prikazuje mlado princeso Zlatolasko, ki jo ugrabi zlobna čarovnica...