V Šenčurju ne želijo več ovir
Občinski svet v Šenčurju je obravnaval predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za južni del Šenčurja, kjer naj bi ob regionalni cesti zgradili poslovno stavbo, v zaledju pa stanovanjske hiše.
Promet iz novo načrtovanega naselja naj bi se z Delavske na državno cesto vključeval po načelu zavijanja desno-desno, za preprečevanje zavijanja levo pa bi postavili cestne ovire. Teh pa si v Šenčurju več ne želijo.
Šenčur – Gre za podrobni prostorski načrt za južni del Šenčurja ob cesti Kranj–Brnik, severno od poslovne cone in južno od obstoječega stanovanjskega naselja. Po občinskem prostorskem načrtu je to območje namenjeno za stanovanjsko pozidavo, lahko tudi za mirno obrt in storitveno dejavnost. Lastniki predlagajo, da se tu zgradi poslovna stavba, ki naj bo umeščena tik ob cesti, v ozadju pa več stanovanjskih hiš, znotraj območja bi bilo mesto tudi za otroško igrišče. Pozidava tega 3,5 hektarja velikega zemljišča bi potekala fazno. Dovoz v omenjeno območje bi bil z glavne državne ceste na Delavsko cesto. Narejen je tudi idejni projekt, kako bi se promet z Delavske vključeval na državno cesto. Izveden bi bil v dveh fazah, najprej začasno in pozneje trajno. Trajna rešitev bi bilo krožišče, ki bi ga zgradili potem, ko bo narejena štiripasovna cestna povezava Kranj–Brnik, dotlej pa bi iz novega naselja na državno cesto vozili po načelu zavijanja desno-desno, za preprečevanje zavijanja levo pa bi postavili cestne ovire.
Cestne ovire v Šenčurju že dobro poznajo, saj so jih trpeli polno desetletje, dokler ni bil urejen dovoz v poslovno cono. Z ureditvijo krožišča na tem mestu so se jih letos končno znebili. Župan Ciril Kozjek meni, da je na tak način oteževati ljudem promet nedopustno, zato bi morali že v prvi fazi zgraditi vsaj začasno krožišče tudi za predlagani kompleks. Svetnik Valerij Grašič je ob tem omenil spremenjene razmere: brniško letališče je kupil nemški partner, verjetno se bo v prihodnje širilo, promet se bo s tem povečal, tudi hrupa bo več, kako torej kaže z gradnjo štiripasovne ceste. Slednja je po županovih besedah povezana z državnim prostorskim načrtom, zato o tem, kdaj jo lahko pričakujejo, občina ne more dati odgovora. Svetnik Sebastjan Mohar pa razmišlja, da je v predlagani OPPN priložnost, da Šenčur morda dobi objekt za turistične namestitve. Sedaj nima nobenih tovrstnih kapacitet, kamor bi lahko namestili poslovne partnerje, in ob obetih, da se bo na bližnjem letališču povečal promet, tudi za večje število turistov. Za kaj takega bi se moral opogumiti kak investitor, meni župan Kozjek. Vodili so že več pogovorov, tudi s partnerji v tujini, a zaenkrat ni nikogar, ki bi na tem območju tvegal takšno vlaganje. Svetnik Aleš Perič Močnik, tudi sam stanovalec južnega dela Šenčurja, sicer podpira pobudo predlagateljev OPPN, a prav tako ob pogoju, da bo vsebovala primerno prometno ureditev. Tudi on zavrača možnost, da bi si s cestnimi ovirami znova nakopali težave, kakršne so imeli, preden je bilo zgrajeno krožno križišče pri poslovni coni.