Zgodovinski pogled Ferdinanda Bevca

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 19. september 2015 / 08:37

Ferdinand Bevc je vodja občinskega urada v Železni Kapli in zelo spoštovan občan. Poklicno je že leta v službi občine in njenih občanov, zasebno pa ga zanima marsikaj, med drugim tudi zgodovina Železne Kaple, njenih grap in dolin. Prav je, da ob tem zapišem, da je bil Ferdinand tisti človek, ki je med naravno nesrečo zaradi žleda, ki je Jezersko odrezal od sveta, prevzel velik del bremena pomoči in zagotavljanja elektrike s koroške strani!

Pred dobrim letom se je lotil raziskovanja zgodovine in družinskih rodovnikov iz nekdanje velike občine Ko­privna/Koprein, ki je do leta 1920 obsegala kar velik del podnožja Pece in tudi dele sedanje Slovenije, predvsem območja okrog Črne. Na tem območju so se že v 12. in 13. stoletju naselili prvi kmetje in držali pri življenju ta del Koroške. Ferdinand Bevc je pri raziskovanju družinskih rodovnikov segel daleč nazaj v leto 1727 in brskal po arhivih v Celovcu, v Ljubljani in Mariboru ter po ohranjenih urbarjih. Rezultati Bevčevega raziskovanja so na ogled v razstavnem prostoru Foruma Slovenskega prosvetnega društva Zarja na glavnem trgu v Železni Kapli. Razstava bo odprta do sobote, 26. septembra.

Na ogled so rodovniki 19 družin iz tistega dela nekdanje občine Koprivna, ki je po plebiscitu leta 1920 pripadel Avstriji. Rodovnikom so priložene fotografije domačij in njihova lokacija. To so bile nekdaj trdne slovenske rodbine Haderlap, Blajs, Peternel, Peršman, Riepl, Kukež, Koželj, Haberc, Hariž, Slanovc, Rastočnik … Na teh domačijah so bili rojeni znani slovenski literati in umetniki (Maja Haderlap, Valentin Polanšek, Cvetka in Florijan Lipuš) ter uporniki proti nacizmu (Karel Prušnik - Gašper, Franc Pasterk - Lenart …). Ko sem med ogledom razstave dolgoletno odbornico Zarje Traudi Urschitz spraševal, ali je na teh domovih še življenje, mi je povedala, da na večini je. Nekatere so tudi obnovljene. Ali njihovi lastniki še govorijo slovensko, sem jo vprašal. Starejši ja, mlajši pa ne vselej. Nekateri žal mislijo, da na okolje ne delujejo dovolj pametno, če govorijo slovensko, je pojasnila Traudi.