Direktorica tržiške knjižnice Marinka Kenk - Tomazin in slovaški književnik in prevajalec Karol Chmel, prejemnik letošnje mednarodne Pretnarjeve nagrade / Foto: Matic Zorman

Srce in spomin Tržiča

V soboto so tržiške ulice starega mestnega jedra preplavile knjižne stojnice, ves dan pa je potekal bogat koncertno-družabni program. S prireditvijo Knjižnica – srce mesta Tržiča so namreč obeležili visoki jubilej, sedemdesetletnico ustanovitve javne sindikalne knjižnice in čitalnice, obletnico rojstva dr. Toneta Pretnarja ter štirideset let potujoče knjižnice.

Slovenske knjižnice so najbolj obiskane kulturne ustanove in predstavljajo narodovo duhovno podstat, kateremu se je ob visokem jubileju poklonila tudi knjižnica v Tržiču. Ta poseduje 80 tisoč enot gradiva in kljub prostorski majhnosti dela vse, kar delajo veliki. Za izposojo so odprti petdeset ur na teden, v oddaljene kraje pa pripelje dvakrat na mesec gradivo bibliobus; onemoglim ter nemobilnim pripeljejo knjige tudi na dom. Knjižnica pa je odprta tudi za manjše prireditve z velikim pomenom – vsebina predavanj, literarnih večerov, predstavitev avtorjev je vselej povezana z znanjem ter informacijami, ki jih je koristno širiti med ljudmi. Knjižnica daje prostor znanim, uveljavljenim imenom, avtorjem, ustvarjalcem, umetnikom ter domačinom, ki so s svojim delom poleteli v svet, pa tudi domačim ustvarjalcem, katerih delovanje doprinese drobne srebrne kamenčke v mozaik lokalnega okolja. Uspešno sodelujejo z lokalno skupnostjo, vrtci, šolami, glasbeno šolo, muzejem, ljudsko univerzo, zvezo kulturnih organizacij, OI JSKD Tržič, FS Karavanke, Foto klubom Tržič, krajevnimi skupnostmi, Domom Petra Uzarja … “Vrednosti nečesa se zaveš šele, ko ti to vzamejo. To velja tudi za knjižnico. Za možnost in vrednost, da vedno lahko prideš do informacij. Kajti knjižnica je spomin človeštva. Knjižnica hrani spoznanja in znanja mnogih generacij, spoznanja in znanja z vseh področij, ki jih človek odkriva. Kot si ne znamo predstavljati, kako bi bilo, ko bi nam bilo odvzeto dihanje, tako si ne moremo predstavljati, kako bi bilo brez knjižnice,” je uvodoma vse obiskovalce nagovorila direktorica tržiške knjižnice Marinka Kenk - Tomazin.

Tako je tudi sobotni program, sicer v sklopu mesečnega semanjega dne, potekal v duhu knjižniških zgodb, delavnic, predavanj in gostov. Dogajanje je bilo pestro za vse generacije. Najmlajši so prisluhnili pravljicam, v različnih delavnicah preizkušali svoje spretnosti in se posladkali s palačinkami, ki jih je pekel priznani kuhar Jure Munda. Na odru so ze vrstili mnogi glasbeni in literarni avtorji, v posebnem šotoru so potekala potopisna predavanja, pa tudi predavanja o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja, sklepni koncert pa je pripadel pevki Manci Špik. Ob vsem tem so na številne stojnice bogato knjižno bero postavili slovenski založniki.

“Veseli smo, da so naši prostori urejeni, vzdrževani, in verjamemo, da bo kmalu napočil tudi čas, ko nam bo dodeljenega več prostora, da bomo lahko tudi tako postali sodobnejši. Ko knjižnice imenujejo dnevne sobe mesta, s tem povedo, da je v njih prostor: za posedanje, udobno branje, druženje manjših skupinic … Pravijo, da ima tržiška knjižnica, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, dušo. Tudi če se bomo preselili kam drugam, bomo poskrbeli, da ji bomo tudi tam dali dušo, da bomo vselej ostali srce mesta Tržič,” je še dodala Marinka Kenk - Tomazin, vse zbrane pa je nagovoril tudi tržiški župan Borut Sajovic.

Tržiška knjižnica nosi ime Toneta Pretnarja, literarnega zgodovinarja-verzologa, polonista, poliglota in pesnika, že več kot desetletje pa se podeljuje tudi mednarodna Pretnarjeva nagrada. To podelijo – s častnim naslovom ambasador slovenske književnosti in jezika ter slovanskih kultur – tistim posameznikom, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945–1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo oz. za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Letos jo je zasluženo prejel slovaški književnik in prevajalec Karol Chmel za večletno posredovanje slovenske literature na Slovaškem ter vzpostavljanje slovensko-slovaških kulturnih stikov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 11:23

Vendarle tudi projektiranje obvoznice

Železniki – Potem ko so se maja na ministrstvu za okolje in prostor odločili, da bodo zaradi pomanjkanja denarja v državnem proračunu iz projektiranja protipoplavnih ureditev v Železnikih izločili...

Objavljeno na isti dan


Bled / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:31

Posvoji zeleno drevo

Bled – V skladu s politiko trajnostnega razvoja so na Turizmu Bled začeli akcijo Posvoji zeleno drevo. Tako poskušajo najti nove lastnike za bodičaste smreke, ki v prazničnem decembru krasijo jezer...

Kranj / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:30

Poročilo jih je negativno presenetilo

Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Varstveno-delovnega centra Kranj v letu 2016 in izdalo negativno mnenje, čemur se odgovorni v zavodu čudijo, saj so prepričani, da so v postopku re...

Kamnik / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:23

Blagoslovili kapelico sv. Barbare

Kapelico svete Barbare, ki je nekdaj že stala pred tedanjo smodnišnico in varovala tamkajšnje zaposlene, je postavila Krajevna skupnost Kamnik – center, blagoslovil pa jo je ljubljanski nadškof in met...

Zanimivosti / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:22

Na ogled tudi Miklavževi čevlji

V Krajevni knjižnici Žiri so minuli petek za uvod v praznični december odprli razstavo z naslovom Mali čevlji za velike praznike zbiratelja Franca Temelja.

GG Plus / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:21

Na Karavankah branili severno mejo

Ob stoletnici bojev za našo severno mejo je kranjsko Društvo general Rudolf Maister s pomočjo nekaterih gorenjskih občin izdalo zbornik »Stražarji Karavank – Lojze Ude in boji za severno mejo«.