Direktorica tržiške knjižnice Marinka Kenk - Tomazin in slovaški književnik in prevajalec Karol Chmel, prejemnik letošnje mednarodne Pretnarjeve nagrade / Foto: Matic Zorman

Srce in spomin Tržiča

V soboto so tržiške ulice starega mestnega jedra preplavile knjižne stojnice, ves dan pa je potekal bogat koncertno-družabni program. S prireditvijo Knjižnica – srce mesta Tržiča so namreč obeležili visoki jubilej, sedemdesetletnico ustanovitve javne sindikalne knjižnice in čitalnice, obletnico rojstva dr. Toneta Pretnarja ter štirideset let potujoče knjižnice.

Slovenske knjižnice so najbolj obiskane kulturne ustanove in predstavljajo narodovo duhovno podstat, kateremu se je ob visokem jubileju poklonila tudi knjižnica v Tržiču. Ta poseduje 80 tisoč enot gradiva in kljub prostorski majhnosti dela vse, kar delajo veliki. Za izposojo so odprti petdeset ur na teden, v oddaljene kraje pa pripelje dvakrat na mesec gradivo bibliobus; onemoglim ter nemobilnim pripeljejo knjige tudi na dom. Knjižnica pa je odprta tudi za manjše prireditve z velikim pomenom – vsebina predavanj, literarnih večerov, predstavitev avtorjev je vselej povezana z znanjem ter informacijami, ki jih je koristno širiti med ljudmi. Knjižnica daje prostor znanim, uveljavljenim imenom, avtorjem, ustvarjalcem, umetnikom ter domačinom, ki so s svojim delom poleteli v svet, pa tudi domačim ustvarjalcem, katerih delovanje doprinese drobne srebrne kamenčke v mozaik lokalnega okolja. Uspešno sodelujejo z lokalno skupnostjo, vrtci, šolami, glasbeno šolo, muzejem, ljudsko univerzo, zvezo kulturnih organizacij, OI JSKD Tržič, FS Karavanke, Foto klubom Tržič, krajevnimi skupnostmi, Domom Petra Uzarja … “Vrednosti nečesa se zaveš šele, ko ti to vzamejo. To velja tudi za knjižnico. Za možnost in vrednost, da vedno lahko prideš do informacij. Kajti knjižnica je spomin človeštva. Knjižnica hrani spoznanja in znanja mnogih generacij, spoznanja in znanja z vseh področij, ki jih človek odkriva. Kot si ne znamo predstavljati, kako bi bilo, ko bi nam bilo odvzeto dihanje, tako si ne moremo predstavljati, kako bi bilo brez knjižnice,” je uvodoma vse obiskovalce nagovorila direktorica tržiške knjižnice Marinka Kenk - Tomazin.

Tako je tudi sobotni program, sicer v sklopu mesečnega semanjega dne, potekal v duhu knjižniških zgodb, delavnic, predavanj in gostov. Dogajanje je bilo pestro za vse generacije. Najmlajši so prisluhnili pravljicam, v različnih delavnicah preizkušali svoje spretnosti in se posladkali s palačinkami, ki jih je pekel priznani kuhar Jure Munda. Na odru so ze vrstili mnogi glasbeni in literarni avtorji, v posebnem šotoru so potekala potopisna predavanja, pa tudi predavanja o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja, sklepni koncert pa je pripadel pevki Manci Špik. Ob vsem tem so na številne stojnice bogato knjižno bero postavili slovenski založniki.

“Veseli smo, da so naši prostori urejeni, vzdrževani, in verjamemo, da bo kmalu napočil tudi čas, ko nam bo dodeljenega več prostora, da bomo lahko tudi tako postali sodobnejši. Ko knjižnice imenujejo dnevne sobe mesta, s tem povedo, da je v njih prostor: za posedanje, udobno branje, druženje manjših skupinic … Pravijo, da ima tržiška knjižnica, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, dušo. Tudi če se bomo preselili kam drugam, bomo poskrbeli, da ji bomo tudi tam dali dušo, da bomo vselej ostali srce mesta Tržič,” je še dodala Marinka Kenk - Tomazin, vse zbrane pa je nagovoril tudi tržiški župan Borut Sajovic.

Tržiška knjižnica nosi ime Toneta Pretnarja, literarnega zgodovinarja-verzologa, polonista, poliglota in pesnika, že več kot desetletje pa se podeljuje tudi mednarodna Pretnarjeva nagrada. To podelijo – s častnim naslovom ambasador slovenske književnosti in jezika ter slovanskih kultur – tistim posameznikom, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945–1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo oz. za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Letos jo je zasluženo prejel slovaški književnik in prevajalec Karol Chmel za večletno posredovanje slovenske literature na Slovaškem ter vzpostavljanje slovensko-slovaških kulturnih stikov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 22. maj 2018 / 20:43

Rože

Slovenci imamo radi rože. Skoraj v vsakem gospodinjstvu najdemo orhidejo in večina hiš, vsaj na Gorenjskem, ima poleti balkonsko cvetje. Ponekod ocenjujejo najlepše rože v vasi, stara mesta spodbuj...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...