Bolnikov z demenco vse več
V prihodnjih dvajsetih letih se bo število oseb z demenco podvojilo.
Štefanija L. Zlobec: »Za pomoč osebam z demenco na domu in njihovim svojcem, ki so pri tej bolezni pogosto podvrženi izgorevanju, Spominčica izvaja program Živeti z demenco doma, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma. Naši usposobljeni prostovoljci družabniki bodo obiskali družine z osebami z demenco in jim na domu nudili razbremenitev in aktivno druženje z osebami z demenco. Vabimo družine, da se za več informacij obrnejo na nas.«
Alzheimer Europe (AE) in Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica sta pred nedavnim organizirala 25. konferenco Alzheimer Europe v Ljubljani. Tema konference je bila Demenca: prenos strategij in raziskav v prakso. Štefanija L. Zlobec, predsednica Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica, je ob tem povedala: »Bolnikov z demenco je vsak dan več, zato seveda ni čudno, da je organizacija Alzheimer Europe lani na kongresu na Malti dala pobudo, da se demenca uvrsti med prioritete javnega zdravstva. To pobudo je podprlo vseh 37 držav članic, tudi Slovenija. Upamo, da je naslednji korak pri nas sprejetje nacionalnega programa za demenco. V Evropi smo namreč redki, ki programa še nimamo, čeprav gre za pomemben dokument, ki celostno ureja področje demence, od prepoznavanja, zgodnje diagnoze in zdravljenja do pomoči svojcem pri skrbi za bolnike v domačem okolju in varovalnih oddelkih za starejše občane.«
V Sloveniji za demenco trpi več kot 32 tisoč posameznikov. Demenca ni normalen pojav staranja, je pa povezana predvsem s starejšo populacijo. Demenca je sindrom oziroma skupek motenj, pri katerem so t. i. višje živčne funkcije, med katere sodijo spomin, govor, orientacija, presoja, abstraktno mišljenje, pisanje, branje, načrtovanje itd., okvarjene do te mere, da to vpliva na dnevne aktivnosti posameznika. Pri demenci gre za postopno propadanje možganskih celic. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov demenc. »Človek, ki je vse življenje nekaj znal in zmogel, tega v času demence več ni sposoben. Bolnik postopoma psihično in telesno propada in je v zadnjem stadiju demence popolnoma odvisen od pomoči drugih. Demenca ni normalen pojav staranja, res pa je, da staranje pri vseh ljudeh v možganih povzroča spremembe, zaradi katerih starejši ljudje nekoliko izgubijo spomin in se niso zmožni več hitro učiti in prilagajati. Te spremembe pa ne vplivajo na zmožnosti normalnega delovanja v dnevnih aktivnostih. Če sami opazimo oz. nas drugi opozorijo, da smo začeli pozabljati, je treba čim prej obiskati zdravnika. Zgodnje odkrivanje bolezni je namreč izjemnega pomena, saj so zdravila, ki so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, bolj učinkovita, hkrati pa je izjemnega pomena, da odkrijemo stanja, ki le posnemajo demenco in lahko imajo dobro prognozo,« je poudarila asist. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., vodja Centra za kognitivne motnje na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana.