Maratonci lovijo norme
Maratonca Anton Kosmač in Žana Jereb imata v letošnji sezoni vsak svoje cilje. Anton lovi normo za Rio, Žana si je vzela čas za regeneracijo. Njun trener Roman Kejžar je razočaran nad (ne)podporo zveze maratonu: »Ni sistema. Maratonci se borijo vsak zase.«
Pod vodstvom Romana Kejžarja trenira tudi Sandi Novak, slepi tekač, ki bo prav tako v maratonu skušal doseči normo za paraolimpijske igre v Riu, ki znaša 2 uri in 42 minut. Ni veliko tekačev v Sloveniji, ki bi jo zmogli. »Sandi trdo trenira. Verjamemo, da nam lahko uspe. Če se bo vse poklopilo, bo blizu normi. Doseči jo bo skušal na Berlinskem maratonu, poleg mene ga bo med tekom spremljal še Urban Jereb,« je pojasnil Kejžar.
Bled – Najboljši slovenski maratonec in državni rekorder Roman Kejžar je vajen težav, s katerimi se srečujejo slovenski maratonci. Žal mu je le, da se te nadaljujejo in da tudi za njegove atlete ni bolje poskrbljeno. »Ni sistema, da bi lahko na krajši ali daljši rok naredili kaj konkretnega. Maratonci se borijo vsak zase. Razočaran sem, za maratonce ni nobene vzpodbude,« je Roman Kejžar pojasnil na Malem blejskem maratonu, kjer sta za trening nastopila maratonca, ki trenirata pod njegovim okriljem: Anton Kosmač in Žana Jereb.
Tekača iz Poljanske doline, njun trener Kejžar prihaja iz Selške, sta letos z mislimi vsak pri drugem cilju. Kosmač si želi odteči normo za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto, Jerebova ima leto za regeneracijo, predvsem zaradi razočaranja. »Žana je lani na maratonu v Rotterdamu izpolnila normo za letošnje svetovno prvenstvo. To je mednarodna norma, ki velja od začetka lanskega leta. Naknadno pa je Atletska zveza Slovenije sklenila, da za slovenske atlete in atletinje štejejo dosežki od 1. oktobra lani. Njen rezultat tako ni štel. poleg tega nima pogodbe, čeprav ima rezultat,« je o razlogih spregovoril Kejžar, maratonka iz Žirov, ki je Slovenijo zastopala na zadnjih olimpijskih igrah, pa je dodala: »Najprej sem bila prepričana, da imam normo, potem je samo naša zveza spremenila pravila. Odločila sem se, da letošnje leto vzamem bolj za regeneracijo. Ne nastopam veliko, grem na kakšno tekmo, ki jo izkoristim predvsem za trening, ne za kakšno izboljšanje časov. Prej sem na teden pretekla tudi po dvesto kilometrov, letos jih precej manj. Telo je že samo sporočalo, da dolgoročno tako ne bo šlo. Ob službi je to kar naporno. Kmalu po sezoni se bom morala odločiti, kako naprej, če bom želela loviti normo za Rio.«
V polnem treningu pa je Anton Kosmač. Tudi letos bo pretekel od šest do sedem tisoč kilometrov. »Letošnji cilji so enaki kot doslej: izpolniti normo za olimpijske igre. Nastop v Riu bi bil velika krona na mojo tekaško kariero,« pravi maratonec s Hotavelj, ki je sicer poklicni tekač. Od maratona pa se pri nas ne da preživeti, zato se kot mizar ukvarja z restavriranjem starega pohištva. Letos spomladi je nastopil na maratonu v Milanu – na spremenjeni progi, ki se je izkazala za težjo, čeprav so mislili, da bo ravno obratno. Tekel je 2 uri in 18 minut, norma je minuto boljša. Njegov osebni rekord je 2 uri in 16 minut. Normo bo skušal odteči na Ljubljanskem maratonu, čas ima tudi še naslednjo pomlad. Večji del treninga opravi sam, na krajših razdaljah mu pomaga Domen Hafner, ki pri Kejžarju trenira tek na srednje proge.