Listi z roba

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 13. september 2015 / 12:04

»Povejte Miheliču, da sem bil njegove dopisnice resnično vesel in da sem z vsemi svojimi čustvi, dobrohotnimi, a vendar škodoželjnimi, ob njem v pomladnih pariških parkih. Naj ne žaluje, da ga ni doma, čeprav tudi pri nas vse zeleni in cvete. Umetniško mišljenje, šolanje in delo je v zagati, ki ji ne vidim konca. Dne 27. t. m. se bo odprla splošna razstava, a kar sem mimogrede videl po tleh v dvoranah, me navdaja z rahlo otožnostjo. Njega ni, Kosa ni, sedaj ni že dve leti nič naslikal in edina slika, ki vzbuja pozornost, so Stupičevi lampioni Pred sprevodom, ki jo on gotovo pozna. Kmalu ima iziti prva številka umetnostne revije, ki ji še ne vem imena, čeprav sem njen odličen sotrudnik, in Lojze Gostiša, ki jo vodi z neutrudljivo dobro voljo, z nezadostno zanesljivo roko in popolnim pomanjkanjem najelementarnejše skeptičnosti, očividno pričakuje z njo začetka nove epohe. Tu živi neki bivši bančni ravnatelj, ki izdeluje novo enotno pisavo za vse jezike, kar jih je in misli, da je to važno razdobje zgodovine. Pa komu kaj škoduje, če tako misli?«

Listi z roba je naslov te knjige za sladokusce, njen podnaslov pa: Kaj sta si pisala Izidor Cankar in Veno Pilon (in marsikaj o tem, kar sta zamolčala). Odlomek je iz Cankarjevega pisma Pilonu iz Ljubljane v Pariz, 19. aprila 1950. V pismu imenovanih ni več, živi pa 92-letni in še vedno neutrudni L. Gostiša; z leti je pridobil več kot zadostno zanesljivo roko in še preveč skeptičnosti. Upravičeno skeptični Cankar oriše razmere, te pa po svoje ilustrira tudi prošnja v nadaljevanju istega pisma. »Potreboval bi: 1 debele (športne) ženske nogavice nylon 81/2 / 3 parfume Chanel / 3 rouge baiser (brunette) / 1 kos blaga iz surove svile (šantung) za žensko obleko, barve citron ali kaj drugega lepega / 3 kose blaga za kombineže, po eno roza, modro in zeleno / 3 m široke elastike za podvezo (3 cm širine).« To je rabil za svojo ženo Ičo (Ano Hribar), sestro strmolskega graščaka Rada … Tak je bil tisti čas, manjkalo je tako umetniške svobode kot tudi »meščanskih« drobnjarij. Pisma sta uredili in razložili publicistki Irene Mislej in Alenka Puhar. Iz komentarjev slednje spoznamo tudi intimno anatomijo dogajanja, zakonski krizi Cankarja in Pilona, pa novo in strastno ljubezensko zvezo njenega očeta Franceta s pisateljico Miro Puc, kmalu poročeno Mihelič. Strmolski umor 1944 je bil le uvod v tragedijo rodbine Hribar, ki jo je novi režim dobesedno uničil, tudi Izidor in Iča sta se kmalu ločila …