
LTH bi lahko še posloval
Miloš Kodre, nekdanji predsednik uprave Loških tovarn hladilnikov, je prepričan, da bi lahko družba še danes poslovala, če bi imele banke in politika pred šestimi, sedmimi leti nekoliko drugačne interese.
Kranj – Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Kranju so v petek nadaljevali obravnavo odškodninske tožbe za 450 tisoč evrov glavnice, ki jo je Loška tovarna hladilnikov (LTH) v stečaju oziroma stečajni upravitelj Dušan Taljat vložil zoper člane zadnje uprave propadlega loškega podjetja Primoža Pegama, Miloša Kodreta in Ivana Čakša. Odgovora na ključno vprašanje, ali so toženi z odlašanjem vložitve predloga za uvedbo stečaja LTH zares oškodovali njegove upnike, kot trdi tožeča stran, je tudi po zaslišanju sodne izvedenke ekonomske stroke Jelke Blejec ostalo neodgovorjeno. Blejčeva je namreč v svoje izvedensko mnenje zapisala, da na zastavljeno vprašanje težko odgovori. »Morda pa bi to lahko ocenil kak sodni izvedenec s področja financ,« je dejala sodnici Jasni Uršič Levc.
Sodnica se je na koncu odločila, da sodišče angažira novega izvedenca ekonomske stroke, ki ima pri Slovenskem inštitutu za revizijo status pooblaščenega ocenjevalca vrednosti premoženja, toženo trojico pa pozvala, naj v predpisanem roku plačajo predujem za njegove stroške. Dokazno breme, da nekdanje vodstvo z odlašanjem stečaja ni oškodovalo upnikov, je namreč na strani toženih. Temu je sicer nasprotoval pooblaščenec LTH v stečaju, odvetnik Gregor Mihelj: »Izvedbi tega dokaza nasprotujem, saj tožene stranke niti trditvene podlage niti dokaza v tej smeri še niso podale. Če bo sodišče vseeno izvedlo ta dokaz, bi šlo za informativen dokaz, kar ni dopustno in bi šlo za bistveno kršitev postopka.«
Na zadnjem naroku so zaslišali še toženega Miloša Kodreta, nekdanjega predsednika uprave LTH, ki je bil kot 76-odstotni lastnik danes prav tako že propadlega podjetja Agovit, to pa je imelo v lasti 42-odstotni delež LTH, tudi posredni lastnik loškega podjetja. »Ves čas moje prisotnosti v LTH smo usmerjali vso energijo, da družbo popeljemo naprej in bi podjetje lahko še naprej poslovalo. Osebno sem v to družbo dosti vložil, dal sem dve osebni poroštvi za skupaj 950 tisoč evrov, zato me zelo preseneča, da me sedaj stečajni upravitelj obtožuje, da sem LTH oškodoval. Po tem principu, kot ga danes slišim, bi lahko avtomatično zaprli polovico podjetij, ki danes še poslujejo,« je dejal Kodre, ki je vodenje loške družbe prevzel konec leta 2007. Poudaril je, da so do polovice leta 2008 poslovali pozitivno, nato pa se je zalomilo po njegovem zaradi treh razlogov: gospodarske krize, NLB in njene Factor banke, ki da sta LTH načrtno želeli uničiti, posledično pa jim zaradi usahnitve obratnega kapitala ni uspelo pridobiti državne pomoči za podjetja v težavah, čeprav jo je ministrstvo za gospodarstvo že odobrilo. »Če se to ne bi zgodilo, bi LTH še danes uspešno posloval. Veste, 350 ljudi pahniti na cesto, ni bilo lepo. Kot direktor sem storil vse, da bi to podjetje živelo in bi ljudje imeli delo, žal pa so bili bančni in politični interesi v tistem času drugačni,« je poudaril Kodre in zatrdil, da noben revizor, ki je pregledoval njihove finance, ni ugotovil, da bi bil LTH tedaj v takem finančnem stanju, ki bi že škodovalo upnikom. »Družba je še vedno imela dovolj kapitala za poplačilo upnikov, v nobenem revizorskem poročilu ni zapisano, da bi bilo premalo.« Naj še omenimo, da so toženi tokrat navajali, da bi morali dolgoročno obveznost do družbe Agovit, ki je LTH posodilo 2,3 milijona evrov, upoštevati kot povečanje osnovnega kapitala, a je sodnica odgovorila, da je bila ta trditev v tem postopku podana prvič in zato prepozno.
Ob odhodu s sodišča je Kodre prisotne novinarje še obvestil, da je prejšnji mesec postala pravnomočna sodba kranjskega sodišča, ki je februarja letos zanj, Primoža Pegama in Jožefa Angelija izdalo oprostilno sodbo z ugotovitvijo, da pri preprodaji poslovnih prostorov v Beogradu LTH niso oškodovali. Pegam pa je pristavil, da je bilo do zdaj zaradi LTH zoper njega vloženih že šest ovadb, pet se jih je končalo v njegov prid, za šesto pa je dejal, da gre za krivo ovadbo.
Loški LTH s tristo zaposlenimi je sicer v stečaju pristal junija 2009, potem ko so zaposleni že več mesecev zaman moledovali za plače. Da so agonijo delavcev presekali, je predlog za stečaj na koncu vložila kar Občina Škofja Loka. Stečajnemu upravitelju Dušanu Taljatu je od stečajnega premoženja doslej uspelo prodati zgolj zaloge, eno proizvodno linijo in nekaj deležev v podjetjih, v stečajni masi je glede na zadnje poročilo 885 tisoč evrov, preostalo premoženje pa je ocenjeno le še na dobrih deset milijonov evrov. Od 28 milijonov evrov priznanih terjatev jih sicer kar 20 milijonov evrov pripada ločitveni upnici NLB.