Fešta mora bit'!
Simon ni tiste vrste človek, ki bi na veliki zvon obešal, da se je spet postaral.
In ravno zato je zdaj v Gorenjskem glasu! Hudomušno prikimavajo vsi povabljeni na njegovo 60-letnico.
Okrogle obletnice morajo biti podkrepljene z zabavo, tako to je in temu se ni mogel izogniti niti Simon Petrov iz Britofa. Dan prej je prihrumel traktor iz Srakovelj, ki je pripeljal mlaj, pardon – malce drugačen mlaj. Smreka je sicer bila, vendar na njenem steblu ni bil prometni znak z oznako 60, ampak paprika. Simon je po celem Britofu in še dlje znan vrtnar, ki ima vrt z rastlinjakom vred v taki razsežnosti, da bi lahko živel kot branjevka »na plac' u Kran'«. Ampak on zdaj živi od pokojnine. Letos upokojen je spokojen začel uživati brezdelje. Štirideset let je bil zaposlen v Savi. Prezgodaj je govoriti o tem, ali jo pogreša ali ne. Pravi, da je nenavadno vstati ob petih in ne iti v tovarno, ampak na vrt, potem iti v hlev k zajcem, kuram in racam in potem spiti kavo in gledati, kako gre žena v službo. V njegovem primeru je nemogoče govoriti, da bi mu bilo dolgčas, ker je znan kot tisti, ki mora vedno nekaj delati. Vedno. Če ni dela na vrtu, okoli hiše ali v hiši, gre pa delat drugam oziroma pomagat k sosedom, prijateljem, povsod. In ravno zato je Simon zelo spoštovan med sovaščani in prijatelji. Na zabavi se je zbralo kakih petdeset družinskih članov in prijateljev. Bistvo okroglih obletnic je »pogrevanje« spominov, preteklosti, družinske in osebne zgodovine. Hčeri Biljana in Saška sta mu pripravili dokumentarec o njegovem življenju. Dokumentarec je uspel, kajti v njegove oči in oči njegove žene Mirjane je privabil solze. To niso bile solze žalosti, prej bi rekli, da so bile to solze, ki se jih ni dalo zadržati na noben način. In zakaj bi jih? Simon Petrov je iz Makedonije v Slovenijo prišel s petnajstimi leti. Prišel je s trebuhom za kruhom, kot se je temu nekoč v bivši skupni državi reklo. »Danes, ko Evropo preplavlja begunska kriza, se temu reče drugače, gre pa za isto stvar. Če doma nimaš pogojev za normalno življenje, si ga moraš poiskati drugje. Vse te begunce dobro razumem in vem, kako jim je,« Simon komentira trenutno vseevropsko krizo. Zabava je trajala od začetka popoldneva do začetka drugega dne. Ni šlo brez makedonske muzike v živo kot tudi brez plesanja kola, ki ga pravzaprav prijatelji Slovenci raje plešejo kot pa on sam.