V spomin na izginule domačine

V Sorici so v nedeljo odkrili spominsko ploščo po 2. svetovni vojni izginulim domačinom iz vasi pod Ratitovcem ter pobitima duhovnikoma Filipu Terčelju in Francu Krašni.

Sorica – Na pročelju cerkve sv. Nikolaja v Sorici so v nedeljo odkrili ploščo v spomin na poboj domačinov, ki so izginili kmalu po koncu 2. svetovne vojne in še danes ni znano, kdaj in kje so umrli, pa tudi na nasilen izgon 92 otrok, žena in starejših v Avstrijo ter poboj duhovnikov Filipa Terčelja in Franca Krašne, ki sta se za te domačine zavzela. Slovesno mašo je ob tej priložnosti vodil kardinal Franc Rode. »Ta strašna morija, ki se je zgodila po vojni, je pravzaprav največji poraz komunistične partije in bis­tveno omadeževanje tistih partizanov, ki so šli z dobro voljo in dobrim namenom v boj za Slovenijo. V jedru vse to meče senco na njihov boj in lahko rečemo, da ga spreminja v poraz, od katerega si ne bodo opomogli kljub vsem opravičilom in poskusom, da bi izbrisali spomin na to sramoto in strašni zločin,« je v pridigi poudaril kardinal in se spomnil tistega povojnega časa, ko se je tudi sam znašel med izgnanci na Koroškem, kjer je spoznal tudi izgnance iz tukajšnjih krajev. Dejal je še, da se žrtev povojnih pobojev ne spominjajo, ker bi gojili kakršnokoli sovraštvo ali celo maščevanje, ampak »da se kot narod rešimo bremena preteklosti in si odpiramo pot v prihodnost«.

Kardinal Rode je skupaj z ostalimi prisotnimi duhovniki po maši tudi blagoslovil spominsko ploščo, ki so jo odkrili predsednik odbora za njeno postavitev Slavko Gartnar ter Julijana Gaser in Jožica Šubic. Slednjima sta v otroštvu izginila očeta, obe pa sta bili decembra 1945 z družinama tudi izgnani na Koroško.

Spominsko ploščo, na kateri so poleg obeh duhovnikov Krašne in Terčelja napisana še imena med in po vojni pobitih domačinov iz Sorice, Spodnjih in Zgornjih Danj, Torke in Raven, skupaj jih je bilo 28, so postavili svojci žrtev, Občina Železniki in Nova Slovenska zaveza.

Na slovesnosti ob odkritju spominske plošče sta navzoče nagovorila vicepostulator Bogdan Vidmar, ki vodi postopek beatifikacije za Terčelja, in predsednik SDS Janez Janša. »Kar se je zgodilo in kar se je skrivalo, se je najprej skušalo zanikati, ko je resnica prihajala na dan, zdaj pa se poskuša to celo opravičevati, kar je še huje,« je dejal Janša in podobno kot Rode, ko je citiral Edvarda Kocbeka, ugotavljal, da se je treba s krivdo soočiti in jo priznati, šele nato se lahko vzpostavijo temelji za spravo. Zanjo je potrebno tako priznanje krivde kot tudi odpuščanje in kesanje, je dodal. »Tukaj imamo eno stran, ki je že zdavnaj odpustila, ki ne govori o maščevanju. Na drugi strani pa te pripravljenosti priznati resnico ni, z izjemo častnih posameznikov in z izjemo nekaterih poskusov, ki so hvalevredni,« je še povedal Janša, ki meni, da bo tudi v Sloveniji prišel čas pripravljenosti za spravo: »Ko bomo spravljeni, bomo lahko rekli, da smo na poti v zlato dobo življenja našega naroda.«

Bogdan Vidmar je med drugim izpostavil, da je nerazumljivo, da nekateri izvensodne povojne poboje še vedno prikrivajo, jih minimalizirajo in opravičujejo. »Hujši od krivičnih obsodb, nasilja in smrti so ignoranca, molk in izbris iz spomina,« je dejal. Kot je še poudaril, k spravi ne moremo in ne smemo nikogar prisiliti, po drugi strani pa je pokop mrtvih naša civilizacijska dolžnost, ne glede na zasluge ali krivdo mrtvih. »Izginulih mož, ki se jih danes spominjamo, žal ne moremo pokopati, ker ne vemo, kje so njihova telesa. V tem primeru zaslužijo vsaj skromno obeležje,« je prepričan.