Preoblikovalo se je le pet agrarnih skupnosti

Na širšem gorenjskem območju je 105 agrarnih skupnosti, a doslej se jih je le pet preoblikovalo in se prilagodilo novemu zakonu. Glavni razlog za počasno preoblikovanje so nedokončani dedni postopki pa tudi (pre)velika odgovornost, ki jo novi zakon nalaga predsedniku agrarne skupnosti.

Kranj – V Sloveniji (in tudi na Gorenjskem) že imamo in bomo očitno imeli tudi v prihodnosti dve vrsti agrarnih skupnosti. V prvo skupino sodijo agrarne skupnosti, ki se ne bodo preoblikovale glede na določbe novega zakona o agrarnih skupnostih in bodo torej še naprej delovale na podlagi (starega) zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic; v drugo skupino pa agrarne skupnosti, ki so se že preoblikovale glede na določbe novega zakona ali bodo to še storile. Zakon jim formalno ne postavlja roka, do kdaj se morajo prilagoditi novemu zakonu, vendar pa bo oktobra 2022, po koncu sedemletnega prehodnega obdobja, prenehala veljati določba starega zakona, ki za nekatere pravne posle agrarne skupnosti določa manjše soglasje lastnikov. Po tej zakonski določbi je ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja in so v javnem interesu, to je za gradnjo gozdne in protipožarne infrastrukture, gradnjo kmetijskih in gozdnih objektov, agrarne operacije, sklepanje zakupne ali najemne pogodbe ter za spremembo rabe nepremičnine, dovolj že soglasje več kot treh četrtin članov agrarne skupnosti glede na njihove solastniške deleže. Ko se bo sedemletno prehodno obdobje končalo, bodo agrarne skupnosti, ki se do tedaj ne bodo preoblikovale, postale praktično »navadne« solastninske oziroma skupnolastninske skupnosti. Njihovo poslovanje bo oteženo, saj bo za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, potrebno soglasje vseh solastnikov.

Lažje upravljanje premoženja

Agrarne skupnosti se lahko preoblikujejo in registrirajo po novem zakonu po tem, ko zaključijo dedne postopke za najmanj polovico solastnine. V preoblikovani agrarni skupnosti je upravljanje premoženja enostavnejše, saj vse odločitve sprejemajo njeni organi – upravni odbor in občni zbor. Upravni odbor odloča o poslih rednega upravljanja nepremičnin – o pravni in dejanski urejenosti nepremičnin, izkoriščanju gozdov in uporabi kmetijskih zemljišč, investicijskem vzdrževanju, dajanju gozdov v uporabo ter kmetijskih zemljišč v najem oziroma v zakup, občni zbor pa o poslih, ki presegajo redno upravljanje, to je o prodaji, odsvojitvi na podlagi menjave, vlaganju nepremičnine kot stvarnega vložka v pravne osebe, ustanovitvi zastavne pravice, služnosti, spremembi dejanske rabe nepremičnine ... Na občnem zboru sprejemajo večino odločitev z absolutno navadno večino, odločitev o pridobitvi nove nepremičnine z dvotretjinsko večino vseh glasov, o delitvi premoženja s tričetrtinsko večino, o prenehanju agrarne skupnosti pa s soglasjem vseh članov. Upravni odbor sprejema odločitve z večino glasov, pri tem pa imajo vsi člani ne glede na delež v agrarni skupnosti samo en glas.

Prehodno obdobje še traja

Na širšem gorenjskem območju je sto pet agrarnih skupnosti, doslej se jih preoblikovalo in registriralo po novem zakonu le pet. Na območju Upravne enote (UE) Jesenice je bilo na podlagi starega zakona registriranih sedemnajst agrarnih skupnosti. Doslej so se po novem zakonu registrirale tri, preostale pa zaradi nedokončanih dednih postopkov še ne izpolnjujejo pogojev za registracijo po novem zakonu.

Na območju tržiške upravne enote je štirinajst agrarnih skupnosti, po novem zakonu se je doslej registrirala le ena. Kot so pojasnili na upravni enoti, je eden od vzrokov za to neurejeno stanje dedovanje, drugi razlog pa je v tem, da bo prehodna določba, ki za nekatere pravne posle v agrarni skupnosti predvideva manjše soglasje lastnikov, prenehala veljati šele oktobra 2022.

Z Upravne enote Radovljica so sporočili, da je na njihovem območju registriranih petintrideset agrarnih skupnosti, od katerih se je po novem zakonu preoblikovala le ena, ena pa je še v postopku preoblikovanja. Po njihovih ugotovitvah so glavna težava pri preoblikovanju nedokončani dedni postopki ter veliko število članov skupnosti.

Vsi dedni postopki še niso končani

Na območju Upravne enote Kranj je bilo na podlagi starega zakona ponovno vzpostavljenih šestnajst agrarnih skupnosti, od tega jih je osem dobilo vrnjeno premoženje v postopku denacionalizacije, za eno agrarno skupnost ta postopek še poteka, v ostalih sedmih pa ni bilo pogojev za vrnitev premoženja. Po novem zakonu o agrarnih skupnostih se v upravni enoti doslej ni registrirala še nobena agrarna skupnost, je pa upravna enota oktobra predlani za osem agrarnih skupnosti s pravnomočnimi odločbami o denacionalizaciji, to je za agrarne skupnosti Srednja vas - Zalog, Povlje, Bašelj, Babni Vrt in Cerklje, za pašno skupnost Kriška planina ter za vaški skupnosti Rupa in Voklo, pristojna sodišča obvestila o pokojnih članih agrarnih skupnosti; sodišča pa so na podlagi teh obvestil po uradni dolžnosti začela postopek dedovanja. Po podatkih iz zemljiške knjige (na dan 22. oktober) so postopki dedovanja zaključeni pri treh agrarnih skupnostih.

Velika odgovornost predsednika

Na območju Upravne enote Škofja Loka je registriranih petnajst agrarnih skupnosti, a nobena od teh še ni registrirana po novem zakonu. »Za to je več razlogov. Eden od razlogov je gotovo neurejeno lastninsko stanje zaradi neizpeljanih dednih postopkov, razlog je lahko tudi neaktivnost agrarnih skupnosti, vsekakor pa je eden od razlogov tudi prevelika odgovornost, ki jo novi zakon nalaga predsedniku agrarne skupnosti,« so povedali na UE Škofja Loka.

Na območju Upravne enote Kamnik je na podlagi starega zakona registriranih osem agrarnih skupnosti, vse so vpisane v register agrarnih skupnosti, v katerem pa vodijo tudi dve pašni skupnosti, ki sta bili ustanovljeni na podlagi starega zakona o kmetijskih zemljiščih. Nobena od agrarnih skupnosti se še ni preoblikovala v skladu z novim zakonom. Pri vseh agrarnih skupnostih z izjemo Meščanske korporacije Kamnik so postopki dedovanja zaključeni, tako da glavna težava pri njihovem preoblikovanju niso nedokončani postopki dedovanja. »Po mnenju resornega ministrstva, to je ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so problem obveznosti predsednika agrarne skupnosti, zaradi česar bi bilo treba pristopiti k spremembi oziroma dopolnitvi zakona,« so pojasnili na UE Kamnik.