Študenti in dijaki zaslužijo manj
Od bruto urne postavke se jim odvedejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, posledično pa pridobivajo delovno dobo. S spremembami vsi niso zadovoljni. Namesto nekaj dni delovne dobe bi raje imeli več denarja na računu.
Kranj – Na naše uredništvo se je obrnil študent s konkretnim vprašanjem. S študentskim delom je med poletnimi počitnicami zaslužil 810 evrov, nakazanih jih je dobil 684,45. Še do februarja letos bi dobil izplačan celoten znesek. Zanima ga, koliko dni delovne dobe bo, če poenostavimo, dobil za razliko dobrih 125 evrov?
Za kaj pravzaprav gre? Spremembe zakona o študentskem delu, ki veljajo od februarja letos, so prinesle nekatere bistvene spremembe, kot sta: študentski servis mora za vsakega dijaka in študenta od bruto urne postavke odvesti 15,5 odstotka prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se mu šteje v pokojninsko dobo, poleg tega je določena minimalna urna postavka 4,5 evra bruto. Za odgovore na vprašanja študenta smo se obrnili na e-Študentski Servis. Kot pojasnjujejo, se bo študentom in dijakom delovna doba preračunavala na podlagi bruto zneska na napotnici. Informativni izračuni so dostopni tudi na spletu. V omenjenem primeru se bo študentu priznalo 29 dni delovne dobe. Evidenco bo vodil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke študentski servisi odvajajo Finančni upravi RS hkrati z nakazilom zaslužka študentu in ji o tem dnevno poročajo.
Več kot 125 evrov razlike se študentu seveda zdi veliko, zato s spremembami ni zadovoljen. Ni edini, kar opažajo tudi na e-Študentskem servisu: »Nekatera podjetja so se študentom prilagodila tako, da so v celoti prevzela nase študentov prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nekatera delno, v ostalih primerih pa prispevek plača študent. Od tega je tudi odvisno zadovoljstvo študentov glede sprememb.«
Kot pojasnjujejo, je bilo letos za okrog 13 odstotkov več ponudbe počitniških del, dijake in študente za delo pa so težje dobili. »Dela, ki so na voljo, so zelo različna. Po navadi v času počitnic delajo tudi dijaki, ki opravljajo predvsem enostavna dela (npr. pakiranje, deklariranje), dekleta zanima tudi delo v administraciji ali delo hostes, fantje pa povprašujejo tudi po težjih fizičnih delih, saj v kratkem času lahko zaslužijo več. Na voljo pa so tudi zahtevnejša, strokovna dela, kjer prevladuje delo za računalnikom. V času počitnic je predvsem v turističnih središčih več povpraševanja po specifičnih delih, kot so npr. učitelji plavanja, animatorji, reševalci iz vode, več pa je tudi strežbe,« je sporočila Carmen Vodovnik iz kadrovske službe e-Študentskega servisa in dodala, da je bila povprečna urna postavka za celotno Slovenijo junija 5,2 evra bruto, za Gorenjsko pa 4,8 evra bruto, kar pomeni le nekaj več od z zakonom najnižje dovoljene.
Med bolje plačanimi deli so omenili animatorje, turistične vodiče in informatorje, reševalce iz vode, učitelje plavanja, dobro pa se lahko zasluži tudi z delom v strežbi.