Našli nov Puharjev svetlopis

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 30. avgust 2015 / 08:04

V sredo, 26. avgusta, na dan, ko bi izumitelj fotografije na steklo, kranjski rojak Janez Puhar, praznoval 201. rojstni dan, je v Kranju potekal Simpozij o njem. Vrhunec simpozija je bila predstavitev fotografije kranjske župne cerkve, ki jo je po vsej verjetnosti leta 1860 ali tudi prej posnel prav Puhar.

Kranj – S Simpozijem o Janezu Puharju, ki je v sredo popoldan potekal v veliki sejni dvorani Mestne občine Kranj, so povzeli obsežen projekt Puharjevo leto, s katerim so lani preko celega leta obujali spomin na kranjskega rojaka, ki se je s svojo inovativnostjo zapisal na svetovni zemljevid razvoja fotografije. Hkrati so predstavili vrsto novih spoznanj o Puharju, h katerim iskanju je stroko in poznavalce pa tudi ljubitelje fotografije v veliki meri spodbudilo prav dogajanje v okviru Puharjevega leta. »Kranjčani se ponašamo z nazivom Prešernovo mesto, saj smo imeli to srečo, da si je veliki slovenski pesnik svojo odvetniško pisarno izbral v Kranju. Enako ponosni bi morali biti tudi na rojaka Janeza Puharja, prvega slovenskega fotografa in izumitelja fotografije na steklo,« je uvodoma povedala Petra Puhar ob Vasji Doberletu iz FD Janez Puhar Kranj, pobudniku in glavnemu organizatorju lanskega projekta.

Več kot trideset udeležencev simpozija je najprej nagovoril kranjski župan Boštjan Trilar, ki je podelil tudi priznanja najzaslužnejšim za projekt, v nadaljevanju pa sta Puharjeva in Doberlet predstavila rezime vsega, kar se je lani dogajalo v okviru Puharjevega leta.

V osrednjem delu simpozija je nekaj novih dognanj o izumitelju predstavila Blaženka First iz Narodnega muzeja Slovenije, ta čas nedvomno vodilna strokovnjakinja, ki temeljito raziskuje življenje in delo Janeza Puharja. Potem, ko je poudarila njegovo bogato znanje jezikov, obvladal jih je menda kar enajst, poleg vodilnih evropskih tudi orientalske, je med drugim predstavila novo odkrito fotografijo, katere avtor bi lahko bil prav Janez Puhar.

V Nadškofijskem arhivu namreč hranijo voščilnico, ki so jo farani Kranja leta 1860 podarili takrat novemu ljubljanskemu škofu Jerneju Vidmarju. Ta je izhajal iz hiše, ki jo je od njegovega očeta kupil Puharjev oče. »Na fotografiji na steklu, katere format je primerljiv z drugimi Puharjevimi, je motiv kranjske župne cerkve. Prav tako je fotografija podobna drugim Puharjevim, tako po tonski lestvici kot kompozicijsko. Fotografija je nastala v obdobju, ko je bil fotograf še zelo aktiven, zgovoren je tudi razlog za posnetek in dejstvo, da sta bila Puhar in Vidmar dobra prijatelja,« je povedala Firstova in dodala, da so že opravili tudi prve kemične analize, ki so pokazale, da je na fotografiji velika količina žvepla, ki ga je uporabljal le Puhar in nihče drug. »Avtorstvo za zdaj še ni potrjeno, našteti indici pa govorijo o tem, da lahko z veliko gotovostjo upamo, da se bo petim doslej znanim originalnim Puharjevim fotografijam pridružila še šesta.«

V nadaljevanju je Puharjevo cerkljansko obdobje, ko se je med kaplanovanjem v tamkajšnji fari družil s skladateljema Leopoldom Cvekom in Andrejem Vavknom ter pesnikom Ivanom Franketom, predstavil skladatelj, pedagog in publicist Janez Močnik, njegov sin Blaž Močnik pa se je lotil okoliščin nastanka Puharjvih cerkljanskih fotografij, dvojnega portreta Vavkna in Franketa, avtoportreta in prve slovenske krajinske fotografije Vavkna s cerkljansko cerkvijo v ozadju. Njegova dognanja in predstavitev kje in na kakšen način so nastale omenjene fotografije, so med občinstvom požele precej zanimanja. Po nastopu Šenturškega okteta, ki je predstavil nekaj pesmi Janeza Puharja, ki sta jih uglasbila Vavken oziroma Cvek, priredil pa Janez Močnik, in kvarteta saksofonov 4SaxFriends, ki je zaigral venček melodij Puharjevih pesmi, ki jih je priredil Tomaž Kukovič, je o oblikovanju celostne podobe Puharjevega leta spregovoril še njen avtor Jernej Kejžar.