Hiša z zakladi otroštva

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 29. avgust 2015 / 09:22

Staro kmečko hišo pr' Franč na Miljah 11 je Dragica Markun s svojimi prijatelji iz društva Hiša čez cesto spremenila v razstavišče zanimivih zbirk in središče kulturnega dogajanja. Osrednje mesto v njej je namenjeno zakladom otroštva.

Zadnja lastnica, ki je živela pr' Franč, je bila Marija Cankar, o čemer priča več fotografij in ohranjenih predmetov. Drugo je prinesla Dragica Markun, upokojena vzgojiteljica iz Srednje vasi, ki je lani septembra najela hišo pri nečakinji pokojne lastnice. Prvotno je bila Hiša čez cesto v Šenčurju, vendar se je morala izseliti. »Pevci, ki so se že tam družili ob ljudskem petju, so sami začeli iskati drugo hišo in jo našli na Miljah pr' Franč,« pove Dragica Markun.

Kaj lahko vidijo obiskovalci, ki jim je hiša odprta vsak prvi petek v mesecu? Osrednje mesto je v njej namenjeno zbirki punčk, starih od sedemdeset do devetdesetih let. Kar 260 jih je v dolgih letih zbrala Dragica Markun, od okrasnih porcelanastih do igralnih punčk, s kakršnimi so se igrale deklice prejšnjih generacij. V zbirki ima tudi črno punčko, ki je k nam prišla v letih po drugi svetovni vojni v paketu UNRA. »Punčko iz takšnega paketa sem imela v otroštvu tudi sama. Bila je moja edina igrača, zanjo sem šivala, ji naredila posteljico, otroški voziček ... Z njo sem se igrala sama, medtem ko so bili domači na polju,« se svoje igrače spominja Dragica Markun. Vsaka od punčk iz njene zbirke ima svojo zgodbo. Nekatere porcelanaste punčke imajo zaradi svoje vrednosti tudi certifikat. Vitka punčka, ki še najbolj spominja na sedanjo barbiko, je bila v preteklosti okras meščanskih domov. Stala je sredi čajne mizice, se vrtela in oddajala pomirjujočo glasbo. Velike punčke bambole, ki so jih prinašali iz Italije, pa so krasile lepo pogrnjene zakonske postelje. Dragica ima v zbirki tudi punčko iz marcipana. Bila je na torti, ki jo je dobila za petdeseti rojstni dan. Punčke kupuje v starinarnicah, na bolšjih trgih, prinašajo jih ji tudi drugi ljudje, ki vedo za njeno zbirateljsko strast.

Niso pa punčke edini zakladi otroštva, ki jih skriva Hiša čez cesto. Ena od sob je namenjena otroštvu in igranju. V njej vidimo otroške posteljice (najstarejša ima 115 let), stajice, koške in zibke za dojenčke. »V zbirki je tudi zibka prvega poročnega para s kmečke ohceti, ki so pred desetletji potekale v Sloveniji,« nam pokaže Dragica Markun. Zanimivi so otroški vozički iz preteklosti, najstarejši ima 150 let, med njimi je tudi zelo zaprt nizek voziček z zavesicami, za katerega je otroški obiskovalec razstave dejal, da je avtodom. Vidimo vrsto starih igrač, mnoge so narejene ročno. Posebno pozornost zbuja staro namizno kegljišče (narejena je replika), s katerim se udeleženci delavnic Hiše čez cesto radi igrajo. Včasih so bili pri otrocih priljubljeni gugalni konjički in medvedki, posebnost pa je medved na kolesih iz otroštva nekdanje novinarke Metke Sosič. Otroci pa so bili od nekdaj tudi zbiratelji. Tako ima Dragica med drugim zbirko znamk, drag spomin iz mladosti ji je album črno-belih sličic filmskih igralk in igralcev, ki so bile priložene žvečilnim gumijem. Sestavila je tudi album slik našega smučarskega šampiona Bojana Križaja.

Ena od sob je namenjena starim gospodinjskim pripomočkom, iz hiše nas popelje v hlev, ki so ga spremenili v prostor za delavnice. Tam je na ogled tudi maketa vlaka, ki je bil v sedemdesetih letih razstavljen v Globusu, še nekaj igrač in starih namiznih iger pa šolski pripomočki iz preteklosti. V nekdanjem hlevu domujejo tudi lutke, s katerimi se je Dragica ukvarjala petindvajset let in sedaj pogosto oživijo pred otroškimi obiskovalci. Na bližnjem skednju pa najdemo orodje, ki so ga na kmetih uporabljali v preteklosti. Vse to je kulturna dediščina, ki se jo zdi Dragici Markun in njenim somišljenikom v Hiši čez cesto vredno ohraniti in deliti z obiskovalci. Na oglede prihajajo vrtčevske in šolske skupine, pohodniki in izletniki, upokojenci, družine. Hišo odpirajo za razne tematske delavnice (izdelovanje punčk, prikaz izdelave čevljev, tkanja blaga, peke žemljic), igram s starimi namiznimi igrami, igranju starih kmečkih iger, literarnim in družabnim večerom. Stalnica je druženje ob prepevanju ljudskih pesmi.