Na paši vse manj drobnice

V Zgornjesavski dolini je na planinah vse manj drobnice – deloma zaradi opuščanja kmetovanja, predvsem pa zaradi pojavljanja velikih zveri.

Bled – Na Zgornjem Gorenjskem se je po podatkih jeseniške enote kmetijske svetovalne službe stalež drobnice v zadnjih osmih letih zmanjšal s 3000 na 2200 glav. Kot ugotavlja kmetijska svetovalka Tilka Klinar, je to deloma posledica opuščanja kmetovanja, predvsem pa širjenja velikih zveri – medveda, volka in šakala. Nekatere pokljuške planine, na katerih so se nekdaj pasle ovce, so že nekaj let 'prazne', tudi v Zgornjesavski dolini so lani ponekod ovce v celoti ali deloma ostale doma in se pasle okrog domačij. Letos je še slabše, na planinah Vošca, Železnica, Grajšca in Bavhe ni organizirane paše drobnice. Stanje je zaradi zveri še zlasti problematično v Srednjem Vrhu, kjer zadnji dve leti na tamkajšnjih planinah ni nobene živali na paši. Pet rejcev v vasi zdaj že nima več kot sto plemenskih živali, eden večjih rejcev je od leta 2009 do letos stalež zmanjšal s 118 na 27 živali.

Posledice opuščanje paše že kažejo škodljive posledice. Nekatere planine se po ugotovitvah kmetijske svetovalne službe že zaraščajo. Ker ni paše, imajo kmetje tudi težave z obremenitvijo planin in ne morejo pridobiti kmetijsko okoljskih podnebnih plačil za planinsko pašo. Ovce, ki ostajajo doma v ogradah, pojedo krmo, ki bi jo na kmetiji lahko uporabili za zimsko prehranjevanje.

Kako rešiti problem? Rejci, ki so sodelovali v projektu društva Dinaricum, ugotavljajo, da vsakodnevno nočno zapiranje živali v ogrado z visoko mrežno ograjo zaradi velikih razdalj, strmine, oddaljenosti od doma, teže ograje in obilice drugega dela ne pride v poštev. Kmetje pričakujejo, da bo država imenovala posebno komisijo, ki bo ob pojavu problematičnega medveda hitro ukrepala. Strinjajo se z rajonizacijo zveri v Sloveniji, vendar menijo, da je na Zgornjem Gorenjskem prevelika gostota prebivalstva in da trajna naselitev medveda tudi na območju TNP-ja ni sprejemljiva.