Zabava v Gamsovem raju
V Bašlju so imeli že trideseti Kmečki praznik. Prikazali so stare traktorje, igrali so se igre iz preteklosti in ugibali, kako visoko je visel pršut.
Bašelj – Minulo nedeljo so v Bašlju praznovali, tokrat že tridesetič. Imeli so Kmečki praznik, ki so ga v duhu dobrega sodelovanja pripravili vaščani. Da bi v vas pod Storžičem privabili čim več obiskovalcev, tudi z drugih koncev Gorenjske, so medse povabili člane društva iz Vokla, ki se v prostem času ukvarjajo z zbiranjem starodobnih traktorjev. Ti so svoje stroje razstavili, pripeljali pa so tudi druge stare kmečke pripomočke. Posebnost so bile letos stare igre, ki so se jih igrali pred 70 in več leti. Po besedah Rada Robleka, predsednika Turističnega društva Bašelj, so se za predstavitev iger odločili, ker se današnji otroci igrajo druge igre in takih, ki so potekale na prostem, za igranje pa so potrebni les, kamenje in druge stvari iz okolja, sploh ne poznajo. Obiskovalci praznika so lahko gledali tudi striženje ovac. Tudi pri tem opravilu niso pozabili na primerjavo med starimi in novimi tehnikami; mojster striženja je sprva uporabil škarje, ki so jih uporabljali v preteklosti, kasneje pa je ovce ostrigel še z novejšim aparatom za striženje. Nedeljo so glasbeno popestrili narodno-zabavni toni, vendar so plesali že v soboto zvečer, ko je pod šotorom pri Gamsovem raju igrala skupina Joške v'n. Roblek je povedal, da se vaščani Bašlja radi dobijo skupaj in tako organizirajo takšno prireditev, sodelujejo mladi in stari. Posebno pa je poudaril vlogo kmečkih žena, ki vsako leto spečejo in skuhajo različne dobrote; tudi letos so imele svojo stojnico, kjer so med drugim prodajale tudi flancate. Bašelj pa so obiskali tudi prijatelji iz italijanskega mesta Malo blizu Vicenze. S seboj so pripeljali kulinarične dobrote s svojega okoliša, parmezan, suhe mesnine in likerje. Posebnost njihove stojnice je bil star mlin za led; nastalo zmes so nato polili z različnimi sirupi in tako dobili hladno, sladko osvežitev. Dobro pa bo jedel tudi tisti, ki je ugotovil, kako visoko je obešen pršut; ta je visel na drogu, ljudje pa so morali ugotoviti, na kateri višini je pribit z žebljem. Zmagovalec ga je lahko odnesel domov.