Obsojate obsojene?

Besedilo: Nastja Bojić
Kategorija: GG Plus / torek, 25. avgust 2015 / 09:25

Študentke socialne pedagogike ljubljanske Pedagoške fakultete, med katerimi so tudi tri Gorenjke, svoj čas posvečajo delu s priporniki iz Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana.

Sandra Pegam s Češnjice pri Kropi, Blejka Petra Čeh, Nina Burja iz Vodic, Ljubljančanka Lora Kočan, Kaja Klevišar iz Novega mesta in Celjanka Ana Šlander so se v okviru študija lotile projekta, ki so ga poimenovale Obsojate obsojene?, pri katerem stremijo k socialnim spremembam. Za delo s priporniki na Povšetovi v Ljubljani so maja in prvi teden junija pripravile delavnice, ki se jih je vsakič udeležilo vsaj deset zelo angažiranih pripornikov, ki so bili pripravljeni deliti svoje poglede na svet in življenjske zgodbe.

Vztrajajte!

Dekleta so izvedla pet delavnic, ki so trajale uro in pol, po potrebi pa tudi dlje, dvakrat pa so se odpravila na teren. Prvič so si skupaj ogledali slovenski film Izhod, naslednjič se jim je pridružil slovenski raper Zlatko, nato so priporniki zapisali svoje življenjske zgodbe, kasneje so se posvetili postpenalni obravnavi, na zadnjem srečanju pa so se ob sproščenem pogovoru in prigrizku poslovili. »Zlatko je zelo pozitiven, spregovoril je o svojem odnosu do življenja, pripornike je motiviral in jih spodbujal, da morajo ne glede na vse vztrajati. O svojem življenju je povedal malo, saj je, kot pravi, vse zapisano v njegovi glasbi, vendar so se priporniki kljub temu z njim lahko poistovetili,« nam zaupajo študentke, ki so jih poleg Zlatka pozitivno presenetili tudi ljudje na terenu.

Na Kongresnem trgu in Pedagoški fakulteti so namreč postavile stojnico s plakati, ki so jih izdelali priporniki, in se tako predstavili javnosti, vendar nikjer ni bilo navedeno, za katero populacijo gre. Mimoidoči so si ogledali plakate in na njih zapisane življenjske zgodbe ter označili avtorje. Nihče ni ugotovil, da so plakate izdelali priporniki, pripisali pa so jim cenjene osebnostne lastnosti in poklice. Ko so izvedeli, za koga gre, se je večina mimoidočih odzvala pozitivno. »Zelo nas je presenetilo, da je imelo veliko vprašanih dobro mnenje o pripornikih in zapornikih. Dejali so, da so to zanje povsem običajni ljudje, nam enaki, da jih ne obsojajo in da nas mora vedno zanimati ozadje storjenega dejanja, saj ne moremo kar takoj nekoga obsoditi,« pojasnijo študentke. Čeprav so nekateri priznali, da se pripornikov bojijo in z njimi ne želijo imeti stika, so mimoidoči dekleta pohvalili in jih spodbudili k nadaljnjemu ozaveščanju o tovrstni problematiki.

Videz vara

Dekleta, ki so v želji po socialnih spremembah ustanovile skupino Spiralicus, bodo po poletnem oddihu z delavnicami nadaljevala v oktobru, saj njihov trud in dobro delo cenijo tako vodstvo ljubljanskega ZPKZ kot tudi priporniki. Ti si po besedah študentk najbolj želijo novih priložnosti, pogovorov in sprejetosti, ne pa občutka tujosti po prihodu na prostost: »Takoj ko izvemo, da je nekdo nekdanji pripornik, ga stigmatiziramo. O tem, kako videz vara, smo se veliko pogovarjale. Nekateri so bili na prvi pogled videti malce strašljivo, na koncu pa se je izkazalo, da so prijazni in dobri po srcu. Načeloma ne sodimo po videzu, vendar se kljub zavedanju in vsemu znanju temu ne moremo popolnoma izogniti. Ravno zato je treba ljudi seznaniti s to problematiko in zmanjšati stigmatizacijo, saj se prav zaradi slednje nekdanji priporniki težko ponovno vključijo v družbo in se zaposlijo. Izgubijo svoje prijatelje, nekateri celo družino. Ker so odrinjeni na rob družbe in ujeti v začaran krog, se jih veliko vrne na stara pota.«