Sveti Lovrenc

10. avgusta je praznoval sv. Lovrenc. O liku tega svetnika kroži več legend, sicer pa je zavetnik kuharjev. Na Slovenskem je malo cerkva posvečenih njemu. Na pobočju Stola, nad vasjo Žirovnica, je zelo stara (pred leti obnovljena) cerkvica, ki je danes prijetna pohodniška točka,

Sicer pa je moj prispevek namenjen že skoraj pozabljenem 'pruhu' zelenega kamna – tufa, ki je nastal iz vulkanskega pepela. Ta pruh je bil v dolini Peračice, pod vasjo Slatna in desnem pobočju Črnivca. Izdelki iz tega kamna so gorenjskim hišam vtisnili prepoznaven pečat. Najpogosteje so izdelovali vratne podboje, od najenostavnejših do baročnih in gotskih oblik. Svoje izdelke so pošiljali širom po Sloveniji; ko so leta 1875 v Mojstrani zgradili cementarno za potrebo železnice, so te vrste izdelkov začeli kamnoseki izdelovati iz betona.

Kamnoseška delavnica v Peračici je bila ozko povezana z družino Kocijančič iz Moš. Vas Moše je imela samo tri hiše, Kocijančičeva - pr' Kral, pr' Krandru in pr' Čežarju, vas leži vrh pobočja Peračice in med Črnivcem in Brezjami. Kamnosek Lovrenc Kocijančič je na Črnivcu kupil staro furmansko gostilno in zgradil kamnoseško delavnico in kovačnico za brušenje in kaljenje kamnoseškega orodja. Tri rodbine Francev Kocjančičev so vodile kamnoseško dejavnost na Črnivcu, zadnji kamen tuf so iz peraškega pruha pripeljali furmani na Črnivec leta 1943.

Ker je delo kamnosekov močno upadlo, je Ivan Kocijančič šel za delom v Zagreb. Tam je ustanovil kamnoseško šolo in delavnico, po letu 1900 pa se je zaposlil v zagrebški obrtni šoli in vodil kamnoseško šolo vse do leta 1922. Ko je mesto Zagreb leta 1880 prizadel močan potres, dela za kamnoseštvo ni zmanjkalo.

Danes pruha zelenega kamna ni več, ni kamnoseške delavnice na Črnivcu, ime Pr' Lovrenc pa je ostalo pri gostilni, ki je tudi prenehala z dejavnostjo. Delo Kocijančičevih kamnosekov, ki so v Peračici imeli tudi svoj pruh in delavnico, pa se vidi po vsej Gorenjski na hišnih podbojih in portalih in okenskih okvirih. Kaj hočemo, staro se umika novemu in temu se moramo prilagoditi.

Ciril Zupan, Mošnje