Vesolje in Piranski zaliv

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 8. avgust 2015 / 11:15

Konec julija je bila glavna zunanjepolitična novica odstop sosednje Hrvaške od arbitraže. Kako sebično in malenkostno je bližnje hrvaško ravnanje, se pokaže tem bolj, če ga primerjamo z dogajanji v daljnem vesolju …

Žalostni obet konca Vesolja

Nam iz vesolja v bližnji prihodnosti grozi kaj nevarnega? Odgovarja astrofizičarka Andreja Gomboc, profesorica na Fakulteti za matematiko in fiziko in urednica spletnega Portala v vesolje. »Naše osončje je videti zelo stabilno. V vesolju je veliko zvezd in planetov, lahko se zgodi marsikaj, čeprav je verjetnost videti majhna. Razdalje v vesolju so ogromne. Zaradi filmov imamo velikokrat občutek, da je vesolje polno vsega, da se lahko z vesoljsko ladjo peljete z enega planeta na drugega. A če samo pogledamo naše osončje in ga prikažemo v merilu en proti milijarda – tako kot je v modelu vesolja v Strehovcih v Prekmurju – bi bilo Sonce krogla, velika 140 centimetrov, Zemlja pa bi bila velika 1,3 centimetra in oddaljena 150 metrov. To so res ogromne razdalje, telesa pa majhna, vesolje je precej prazno.« V daljni bodočnosti se vesoljnemu svetu obetata dve tragediji. Prva bo smrt Sonca. »Ko bo Soncu v sredici zmanjkalo vodikovega goriva, se bo napihnilo v rdečo orjakinjo in bo požrlo Merkur in Venero, zdaj še ne vemo, kakšna bo usoda Zemlje, a takrat na našem planetu ne bo več življenja, vsaj ne v takšni obliki, kot je danes. Čez nekaj časa bo v sredici takšna masa, da se ne bo več mogla upirati težnosti in se bo skrčila. Potem bo lahko prišlo do višjih ciklov gorenj, helij se bo zlival v ogljik. Ovojnica se bo še bolj napihnila, redke zunanje plasti bodo tako daleč od sredice, da ta ne bo mogla več obdržati ovojnice. To se bo potem porazgubilo v vesolju, to bo t. i. planetarna meglica. Ostala bo sredica, t. i. bela pritlikavka.« Druga tragedija bo trčenje naše galaksije Rimske ceste s sosednjo Andromedo. »Vidimo, da prihaja do trkov galaksij, a večinoma zvezde ne trkajo med seboj, ampak gredo skozi. Če je prisoten medzvezdni plin, se ta stisne in povzroči nastanek novih zvezd. Pri Andromedi in Galaksiji ni veliko plinov in več novih zvezd naj ne bi nastalo. To bi kvečjemu lahko ogrozilo življenje na nekih planetih, če bi v bližini nastalo veliko novih zvezd, masivne zvezde bi eksplodirale kot supernove, to bi bil moteč dejavnik za življenje. Nam najbližja zveza je Proksima Kentavra. Če bi jo pomanjšali na velikost žogice za namizni tenis, bi bila oddaljena približno tisoč kilometrov. V gostejšem delu galaksije je razdalja med zvezdami, kot če bi bile žogice za namizni tenis med seboj oddaljene več kilometrov. Verjetnost za trk je tako res majhna.« V vesolju se torej na dolgi rok ne obeta nič dobrega. »Vesolje se stara, smo mimo obdobja največje produkcije novih zvezd, sčasoma bo zmanjkalo plina, iz katerega bi nastajale. Najdlje bodo vztrajale najmanj masivne zvezde, ki živijo milijarde let. Vesolje se bo širilo, galaksije se bodo tako oddaljevale, da jih ne bomo več videli. Iz enega dela vesolja ne bo več mogoče videti drugega dela, ki ga vidimo danes mi. To bo žalostna situacija. Ko bodo ugasnile še zadnje zvezde, se bo vse ohladilo. Po dobi zvezd bo doba črnih lukenj, a tudi te bodo izhlapele. To bo toplotna smrt vesolja, temperatura se bo povsod izenačila, noben proces ne bo več potekal.« (Vir: MMC RTV SLO) Zdaj pa pomislite, kako malenkostni so z vidika večnosti oziroma daljnega konca vesolja naši bratje Hrvatje, ki nam še tistega malo morja v Piranskem zalivu ne privoščijo!

Hrvaška kontraarbitraža

Teater, ki so ga uprizorili Hrvatje z razkritjem nedovoljenih pogovorov med slovenskim arbitražnim sodnikom in našo agentko, je bil sprva še kar učinkovit. Zdaj pa se že vidi, kako je bilo vse vnaprej zrežirano. Hrvati so izvedeli, da jim izid arbitraže ne bo pogodu. Zato so samo še iskali način, kako bi vse skupaj zminirali – in so ga našli v prisluškovalni aferi. Kaj pa slovenska stran? Po začetnem vtisu diletantizma obeh prisluškovancev se je naša politika neverjetno poenotila in odreagirala dovolj preudarno in dostojanstveno. Psi lajajo, arbitražna karavana gre dalje.

Vroče meje in prehodi

»Ljudem je dovolj te norosti, to niso le migracije in preseljevanje narodov, to je v očeh Evrope in Madžarske agresija. Agresivno bi morali tudi odgovoriti.« Tako je prepričan Istvan Fackelmann, podžupan madžarskega mesta Szeged, ob »agresiji« beguncev čez srbsko-madžarsko mejo. Številke prebežnikov gredo v tisoče na dan. Hudo je tudi v Calaisu, ob francoski obali pred vhodom v predor pod Kanalom oziroma Rokavskim prelivom. V primerjavi s hudimi incidenti na teh kriznih točkah in črtah je stanje ob nedorečeni slovensko-hrvaški meji še po milosti. Tu imajo težave le turisti, ki v kolonah po več ur čakajo na prehod meje …