Med dopolnilne dejavnosti kmetij sodi tudi peka kruha na tradicionalen način.

Spremembe pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Pridobivanje sončne energije spet sodi med dopolnilne dejavnosti na kmetiji, gostje bodo lahko prespali na skupnih ležiščih ali na seniku, novost je tudi celodnevno in dnevno varstvo za odrasle in starejše.

V Sloveniji je 4.859 kmetij, ki imajo skupno registriranih 15.358 dopolnilnih dejavnosti. Prevladujejo storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo in orodjem ter oddajanje te mehanizacije in opreme v najem, dobro pa so zastopane tudi turistične dejavnosti, različne oblike predelave kmetijskih pridelkov, medu, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov ter dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji.

Kranj – Vlada je na seji prejšnji teden sprejela novo uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki v primerjavi s staro uredbo prinaša številne spremembe in novosti. Uredba tako prinaša pomembne administrativne poenostavitve, ukinja vodenje posebnih evidenc za opravljanje dopolnilnih dejavnosti in predpisuje ugotavljanje zahtevanih deležev surovin na podlagi prejetih računov in drugih dokazil, ki vsebujejo potrebne podatke. Z dopolnilno dejavnostjo se lahko ukvarjajo kmetije, ki imajo najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin, za dopolnilne dejavnosti, povezane s čebelarstvom, je pogoj najmanj deset čebeljih družin, za izdelavo enostavnih izdelkov iz lesa se zahtevana površina gozda znižuje na dva hektarja. Novost so socialnovarstvene storitve, ki predvsem kmetijam z območij, kjer ni domov za starejše, omogočajo opravljanje dejavnosti celodnevnega in dnevnega varstva odraslih in starejših. Kmetije naj bi v okviru tega varstva poskrbele za bivanje, prehrano in del socialne oskrbe, zdravstveno oskrbo pa bi zagotavljale v okviru javne mreže. Za opravljanje dopolnilnih dejavnosti domače in umetnostne obrti ni več potrebno mnenje strokovne komisije za preverjanje domače in umetnostne obrti. Predelava lastnih pridelkov je možna tudi v drugem registriranem obratu ali v skupnih obratovalnicah, pri izvajanju storitev na kmetiji je obseg delovnih ur omejen na tisoč ur na člana kmetije.

Pri dopolnilni dejavnosti predelava osnovnih kmetijskih pridelkov je glavna zahteva, da mora kmetija sama pridelati najmanj polovico surovin, preostale pa lahko kupi na drugih kmetijah. Predelava mleka je možna tudi na planini, če je ta del kmetije. Pri predelavi zelišč in izdelavi eteričnih olj uredba znižuje zahtevano dodatno površino z zelišči na dva ara. Vključene so nove dejavnosti, med drugim izdelava sladoleda in eteričnih olj, pečenje kostanja, koruze, semen in oreškov ter predelava volne. Kmetija, ki se v okviru dopolnilne dejavnosti ukvarja s predelavo gozdnih sortimentov, mora poleg hektarja primerljivih kmetijskih površin imeti v lasti še najmanj šest hektarjev gozda, pogoj pa je, da za predelavo zagotavlja najmanj petino lastnih surovin. Izdelovanje drv in sekancev za proizvodnjo energije spada v osnovno gozdarsko dejavnost, tako da za to ni treba registrirati dopolnilne dejavnosti. Pri dopolnilni dejavnosti prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij je pogoj, da je najmanj trideset odstotkov »blaga« z domače kmetije, do sedemdeset odstotkov količine pa je lahko z drugih kmetij. Na turističnih kmetijah z nastanitvijo je možno prenočevanje tudi na skupnih ležiščih (z največ tridesetimi ležišči), na seniku in v čebelnjaku. Pri dejavnostih, ki so povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, sta novost izdelovanje mil na tradicionalni način in predelava volne. Pri peki kruha in potic na tradicionalni način so povečali letno količino pečenega kruha na 13.500 kilogramov, pri izdelavi testenin ter peki peciva in slaščic pa na 2.500 kilogramov. Med dopolnilne dejavnosti sodijo po novi uredbi tudi pridobivanje in prodaja energije iz sončnega, vodnega in vetrnega vira (omejitev je sto kilovatov), prevoz mleka in živali, oskrba živine, obrezovanje parkljev, striženje ovc in podkovanje.

Kmetije morajo opravljanje dopolnilnih dejavnosti uskladiti z novo uredbo najkasneje do 1. januarja 2016, kmetije, ki so prejele denar v okviru programa razvoja podeželja in se jim dotlej ne bo iztekla petletna obveznost iz odločbe, pa v šestdesetih dneh od izteka petletne obveznosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 7. avgust 2012 / 07:00

Bled gosti Okarino

Letošnji Okarina etno festival poteka od 2. do 12. avgusta, vsakič ob 20.30 na dveh prizoriščih: na Blejskem gradu, če bi deževalo pa v Viteški dvorani, ter v Zdraviliškem parku Bled, v primeru d...

Objavljeno na isti dan


Bohinj / četrtek, 3. april 2014 / 13:33

Podpora novemu smučišču, LIP išče garancijo za les

Predstavniki vlade so se med petkovim obiskom na Gorenjskem sestali z investitorjem v novo smučarsko središče 2864 Bohinj in se ustavili tudi v podjetju LIP Bohinj, kjer načrtujejo ureditev lesno pred...

Kronika / četrtek, 3. april 2014 / 13:32

O prostorskih in kadrovskih težavah

Minister za pravosodje Senko Pličanič ob pomanjkanju javnega kapitala pri reševanju prostorske problematike sodišč stavi na javno-zasebno partnerstvo.

Razvedrilo / četrtek, 3. april 2014 / 13:31

Jadra njenega življenja

»Hiš'ca ob cest' stoji, notri pa Mija spi,« je slovensko narodno malce priredila in zaigrala na harmoniko Slavka Pirc, ko je skupaj s še nekaj člani Društva upokojencev Britof - Predoslje v četrtek, 2...

Razvedrilo / četrtek, 3. april 2014 / 13:30

T' douga noč

Člani Ansambla Saša Avsenika so 5. obletnico delovanja, ki jo praznujejo letos, zaznamovali z velikim koncertom T' douga noč v dvorani Biotehniškega centra Naklo. Razprodano rojstnodnevno zabavo je po...

Kultura / četrtek, 3. april 2014 / 13:28

Razlomljeno lectovo srce

Drama Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico v koprodukciji Prešernovega gledališča in Mestnega gledališča Ptuj in režiji Jerneja Lorencija nas postavlja pred vprašanje: pristati v konformizem ali...