Na Venerini poti vitezi prekrižali meče
Radovljica – S pozdravi viteškega zmagovalca Gašperja Lambergarja z gradu Kamen in podelitvijo meča novemu prestolonasledniku so obeležili že 20. srečanje mest na Venerini poti, ki je tudi tokrat potekalo v središču srednjeveškega mesta Radovljica.
Poleg mečevanja, ki je najbolj navdušilo otroke, katapult pa odrasle – ki so nemudoma kovali nakup manjše replike, da bi se v toplini dnevnih sob lahko za zabavo obmetavali s čokoladnimi bonboni – so se na Linhartovem trgu predstavili še rezbarji, zeliščarji, medičarji, čebelarji, pletarji, lončarji, čipkarice, predice, tkalci, pletilje, lutkarica in tudi drugi vešči obrtniki. Za nagrado pa so se pred cerkvijo še pomerili lokostrelci Gašperja Lambergarja kot tudi obiskovalci.
Venerino pot po 52 mestih sedanje Češke, Avstrije, Italije in Slovenije je v 13. stoletju prehodil Ulrik Liechtensteinski, njegovo popotovanje pa je opisano v avtobiografski pesnitvi Ženska služba. Ulrik je bil med potovanjem namreč preoblečen v boginjo ljubezni Venero. Slavni vitez je nekaj časa preživel tudi na gradu Kamen pri Begunjah. Njemu v čast je zato KD Igralska skupina Gašperja Lambergarja uprizorila nekaj srednjeveških iger (Meč za prestolonaslednika, Ženinove težave), pokazat pa so se prišli tudi iz KUD Radovljica – Linhartov oder, ki so skupaj s kvintetom Tivoli odigrali odgovor na vprašanje Kje pa je ta Venerina pot? in igro Grešnik z razlogom, ter KD Kropa – dramska skupina Čofta, ki je zabavala z igro Pej no hodiče past.
Nad srednjeveško kulturo in zgodovino navdušene obiskovalce je oklestilo slabo vreme, čeprav se je, ko so se začeli trgati oblaki, na stojnicah že trlo radovednežev, ki so hoteli kupiti svoj meč, princeskino krono, vitezovo masko, lok ali konjička. Pa tudi lesenih skled in pribora ni manjkalo, čeprav je bilo moderne čevapčiče, ki so jih pekli za viteze, sila težko jesti z 'zastarelo' leseno žlico.