Podivjana celina

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 1. avgust 2015 / 12:41

»Predstavljajte si svet brez ustanov. Svet, v katerem se zdi, da so se meje med državami razblinile, za njimi pa je ostala samo neskončna pokrajina, čez katero tavajo ljudje, da bi našli skupnosti, ki jih več ni. Tudi oblasti ne delujejo več, ne na državni ne na lokalni ravni. V njem ni šol ali univerz, ne knjižnic ali arhivov, ne da se priti do nikakršnih informacij. V njem ni kinematografov ali gledališč in vsekakor ni televizije. Občasno se sicer oglaša radio, toda signal je oddaljen, besede pa skoraj vedno v tujem jeziku. Nihče že tedne ni videl časopisa. V njem ni železniških povezav ali motornih vozil, ne telefonov ne telegramov, ne poštnih uradov, nikakršnih oblik komunikacije, če odmislimo besede, ki se širijo od ust do ust. / V njem ni bank, kar pa ne povzroča prevelikih težav, saj je denar izgubil vrednost. V njem ni trgovin, kajti nihče nima česa prodajati. V njem se nič ne proizvaja: pomembne tovarne in podjetja, ki so svojčas delovali, so porušeni ali razdejani, tako kot večina drugih zgradb. V njem ni nikakršnega orodja razen tega, kar se da izkopati izpod ruševin. V njem ni hrane. / Javni red in mir tako rekoč ne obstajata več, saj ne policija ne sodstvo ne delujeta. Za nekatera območja se zdi, da ni več jasnega razločevanja med tem, kaj je prav in kaj narobe. Ljudje si prilastijo, kar jim pride pod roke, ne glede na to, čigavo je – čut za lastnino je dejansko večinoma izpuhtel. Stvari pripadajo le tistim, ki so dovolj močni, da jih obdržijo v svojih rokah, in tistim, ki so jih pripravljeni braniti z lastnim življenjem. Po ulicah se potikajo oboroženi moški, ki si prilastijo, kar hočejo, in grozijo vsakomur, ki jim prekriža pot. Ženske vseh slojev in starosti se prostituirajo za hrano in zaščito. Sram je izginil. Morala je izginila. Treba je le preživeti.« (Str. 15)

Tako se začenja knjiga, ki prinaša povsem drugačno podobo naše celine po drugi svetovni vojni. Takrat sta bili Evropi dve: Evropa zmagovalcev in Evropa poražencev. Nas so vzgajali v duhu prve, ta knjiga govori o drugi. O materialnem opustošenju in moralnem razkroju, o maščevanju zmagovalcev nad poraženci, etničnem čiščenju, državljanskih vojnah … Če vse to presojamo z današnje stopnje varstva človekovih pravic v EU, ne pridemo nikamor. To sta dva svetova, čeprav le 70 let narazen. Bolj ustrezna bi bila primerjava državljanov EU z begunci, ki prihajajo k nam iz nekaterih držav Azije in Afrike, današnjih »podivjanih celin« …