Neplačevanje preživnine vodi tudi v zapor
Za neplačevanja preživnine je zagrožena tudi zaporna kazen, a se na kranjskem tožilstvu navadno odločijo za alternativno reševanje zadev. Šele če to ni uspešno, sledi vložitev obtožnega predloga.
Kranj – Čeprav lahko neplačevanje preživnine hitro postane kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen do enega leta zapora, v najhujših primerih pa celo do treh let, je ta pojav v Sloveniji precej razširjen, tudi na Gorenjskem. Po podatkih Policijske uprave Kranj so namreč gorenjski policisti samo v prvi polovici letošnjega leta obravnavali kar 326 kaznivih dejanj neplačevanja preživnin, v celem lanskem letu pa 567. Število obravnavanih kaznivih dejanj se je v zadnjih letih povečalo, kar najbrž lahko pripišemo tudi vplivu krize; leta 2011 so namreč obravnavali 462 takih kaznivih dejanj, največ pa je neplačevanje preživnine gorenjske policiste zaposlovalo v letu 2013, ko so obravnavali kar 720 takih kaznivih dejanj.
Okrožno državno tožilstvo Kranj je še leta 2010 obravnavalo kazenske ovadbe zaradi neplačevanja preživnin zoper 22 oseb, v letu 2012 pa se je njihovo število povzpelo na 41 oseb. Zadnji podatek smo pridobili za leto 2013, ko so zaradi neplačevanja preživnin obravnavali 33 oseb. Ob tem je treba pojasniti, da do tako velikega razkoraka med podatki policije in tožilstva prihaja zato, ker policija zoper enega osumljenca navadno obravnava večje število kaznivih dejanj.
Namestnica vodje kranjskega tožilstva Marija Marinka Jeraj je pojasnila, da se v primeru, ko ugotovijo obstoj utemeljenega suma, da je ovadena oseba izvršila kaznivo dejanje, prvenstveno odločajo za alternativno reševanje zadev. »Takšne zadeve praviloma odstopamo v postopek odloženega kazenskega pregona, ki poteka na tožilstvu. Če je ta postopek uspešen, kazensko ovadbo s sklepom zavržemo. Če je postopek neuspešen, na pristojno sodišče vložimo obtožni predlog,« je razložila. Dokazovanje kaznivih dejanj neplačevanja preživnine pa je v primerih, ko so storilci formalno nezaposleni, zelo oteženo. Storilcem morajo namreč tožilci dokazati, da so bili zmožni plačila preživnine, pa preživnine niso plačali oz. so se plačevanju izmikali. »Pogosto se srečujemo s situacijami, ko se storilci vodijo kot brezposelne osebe in celo prejemajo socialno pomoč, dejansko pa delajo na črno in tako pridobivajo dohodek, preživnine pa kljub temu ne plačujejo.«
V primerih, ko tožilstvu le uspe zbrati dovolj dokazov, da so bili zavezanci sposobni plačevati preživnino, a je niso plačevali, in alternativni postopki niso bili uspešni, se odločijo za vložitev obtožnega predloga na pristojno sodišče. Na Okrajnem sodišču v Kranju so tako od 1. januarja 2010 obravnavali 54 kazenskih zadev zaradi neplačevanja preživnine. V 23 postopkih so izdali bodisi oprostilno ali zavrnilno sodbo bodisi sklep o ustavitvi postopka ali zavrženju obtožnega predloga. »V 23 zadevah so bili obdolženi spoznani za krive očitanega kaznivega dejanja in so bile izrečene obsodilne sodbe. Izrečene sankcije so bile opominjevalne narave, to je pogojne obsodbe. Osem zadev je še v teku,« je razložila Marjeta Dvornik, podpredsednica Okrožnega sodišča v Kranju.
Otrok oziroma njegov zakoniti zastopnik ima v primeru neplačevanja preživnine možnost zaprositi za nadomestilo preživnine, ki jo izplačuje Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije. Ta je v lanskem letu izplačal za 3,88 milijona evrov nadomestil preživnin, v povprečju je nadomestilo mesečno prejemalo 4667 otrok. Povprečna višina izplačila je bila dobrih 82 evrov na otroka. V letu 2014 je sicer preživninski sklad od dolžnikov izterjal 1,57 milijona evrov.
Na preživninskem skladu so pojasnili, da je do izplačila nadomestila preživnine upravičen tisti otrok, ki mu je s pravnomočno sodbo oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje, preživnina pa ni bila izterjana niti po treh mesecih od vložitve predloga za izvršbo. Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do 18. leta, če otrok ni v delovnem razmerju.