Ta je dobra

Po devetih mesecih

Janez se je odločil, da gresta s prijateljem Franceljnom skupaj smučat. Po urah vožnje ju je zajel hud vihar in morala sta ustaviti pri bližnji kmetiji. Privlačno lastnico sta prosila, če lahko prenočita pri njej.

»Vem, da je zunaj hudo neurje in to veliko hišo imam samo zase, ampak pred kratkim sem ovdovela in ne bi rada, da sosedje govoričijo, če vaju sprejmem k sebi,« je dejala gospa.

»Nič ne skrbite,« je dejal Janez: »Vesela bova, če lahko prenočiva na skednju. Ob prvem svitu se bova odpravila dalje.« Gospa se je strinjala in gosta sta odšla na skedenj.

Zjutraj se je vreme zjasnilo, odpravila sta se dalje in preživela krasen vikend na smučanju. Kakih devet mesecev kasneje je Janez dobil pismo od odvetnika. Precej časa je potreboval, da je ugotovil, da gre za odvetnika gospe, pri kateri sta prenočila, ko sta sla s Franceljnom smučat.

Poklical je prijatelja in vprašal: »Francelj, se spomniš tiste privlačne gospe, izpred kakih devetih mesecev, ki nama je odstopila svoj skedenj?«

»Se,« je odgovoril Francelj.

»Si mogoče vstal sredi noči in jo obiskal?« je Janez dalje vprašal. Malce v zadregi je Francelj priznal: »Hm, pa sem jo res.«

»In si ji dal moje podatke namesto svojih?«

Franceljnu je bilo fejst nerodno, a je priznal: »Ja. Glej, oprosti. Nič hudega nisem mislil. Zakaj sprašuješ?«

»Hja, ženska je umrla in mi zapustila vse svoje premoženje.«

(Priznajte, da ste mislili, da se bo zgodba končala drugače.)

Uštela se je

Blondinka razlaga prijateljici: »Padla sem na vozniškem izpitu. Zapeljala sem v krožišče, in ker je pisalo 30, sem tridesetkrat peljala okoli. Pa me je vrgel.«

Prijateljica: »Gotovo si se uštela ...«

Glasbeno spričevalo

Janezek domov prinese spričevalo, v katerem so same enice, edino iz glasbene vzgoje je petica.

Oče Janko mu jezen primaže eno okrog ušes: »Sram naj te bo, pri toliko enkah ti še poješ.«

Oglas

Lopov, ki mi je ukradel stopnice v hišo, naj mi jih takoj vrne, sicer se bom odločil za drugačne korake.