Ravne ceste po planoti narodnega parka / Foto: Rožle Bregar

Prvi dan: Narodni park Black River (1)

Mauritius (3)

Ob dese­tih dopoldne smo bili vsi postrojeni v Narodnem parku Black River in pripravljeni na začetek štiridnevne odprave, ki smo jo vsi nestrpno čakali. Nahrbtnik na ramenih ter voda v roki in odprava se je lahko začela. Prva skupina je štartala najprej, v tej sem bil tudi jaz. Dekleta so bili na čelu naše skupine in so delovala precej samozavestno. Jan, moj prijatelj, in jaz sva samo skomignila z rameni in se prepustila ženskemu vodstvu. Hodili smo in hodili ter sledili drevesom, ki so bila označena z markacijami. Kart sploh odpirali nismo, ker nam tudi ne bi bile prav v pomoč. Med kratkim odmorom za kosilo sva se z Janom okopala v reki Black River, ki je imela osvežujočih dvajset stopinj.

Po šestih urah hoje po zelo spolzkem in strmem terenu smo prišli do konca poti. Dekleta so se ustavila in panično ter hkrati oprezno gledala okrog sebe ter iskala pot. Začela so vpiti: »Pergue!«, in takoj se mi je zazdelo, da to pomeni, da smo se izgubili. Čez 10 minut je iz ozadja prisopihala še druga skupina. Ura je bila že šest in mi smo bili nekje sredi 'džungle'. Do šestih bi morali biti že blizu cilja in le še ura je manjkala do mraka. Dekleta so poklicala mentorje, nekatera v paniki celo starše, in jim sporočila, da smo nekje pod vrhom nekega hriba in da smo se izgubili. S sabo smo imeli sledilnike, ki so mentorjem pomagali pri določanju našega položaja. Kmalu smo dobili ukaz, da se moramo vrniti nazaj v narodni park, kjer smo odpravo začeli. Preostalo nam ni nič drugega, kot da se čim prej spustimo in pridemo na cilj. Razmere so bile težke. Komarji so se lepili na prepoteno telo in bi te lahko živega požrli, zato sem imel na sebi trenirko. Teren je bil spolzek ter strm in mauricijska dekleta seveda niso imela primerne obutve. Sprehajalni čevlji za po mestu niso bili kos hoji po spolzkem pobočju. Prav tako pa niso bila vajena pohodov po hribih, saj so prej odprave opravljala po makadamskih poteh ob sladkornem trsju. Na nas fantih je bilo, da smo ostali mirni in pripravljeni pomagati slehernemu dekletu ... (Nadaljevanje prihodnjič)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / ponedeljek, 1. januar 2007 / 06:00

Otroci v prometu

Svet za preventivo Občine Šenčur je tudi letos organiziral nekaj odmevnih akcij za učence osnovne šole.

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Ropov skoraj trikrat več

Večino ropov na Gorenjskem še vedno izvedejo slovenski državljani, se pa tudi tu že pozna ukinitev notranje državne meje, ugotavlja vodja gorenjskih kriminalistov Simon Velički.

GG Plus / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Bila je iskra, kot bi se že dolgo poznala

Zakonski par Maja Hribernik in Oto Pestner, violinistka iz glasbene družine Hribernik in profesorica violine v Glasbeni šoli Kranj ter legendarni pevec, ki je letos praznoval 40-letnico glasbenega ust...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Koledar traktorjev pri Kmečkem glasu

Ljubljana – Pri časopisno založniškem podjetju Kmečki glas so tudi letos izdali koledar z motivi traktorjev. Koledar meri 50 krat 50 centimetrov in je s fotografijami različnih t...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Zbornico čaka veliko dela

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je nakazal smernice delovanja v novem letu in ukrepe za premagovanje recesije.

Bled / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Negotovost je največji dejavnik stresa

Bled – Na nedavnem srečanju gorenjske in blejske LDS z dr. Slavkom Ziherlom, podpredsednikom stranke in uglednim psihiatrom, smo sogovornika vprašali o tem, kakšna so njegova pri...