Prvi dan: Narodni park Black River (1)

Besedilo: Domen Bertoncelj
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 30. julij 2015 / 10:47

Mauritius (3)

Ob dese­tih dopoldne smo bili vsi postrojeni v Narodnem parku Black River in pripravljeni na začetek štiridnevne odprave, ki smo jo vsi nestrpno čakali. Nahrbtnik na ramenih ter voda v roki in odprava se je lahko začela. Prva skupina je štartala najprej, v tej sem bil tudi jaz. Dekleta so bili na čelu naše skupine in so delovala precej samozavestno. Jan, moj prijatelj, in jaz sva samo skomignila z rameni in se prepustila ženskemu vodstvu. Hodili smo in hodili ter sledili drevesom, ki so bila označena z markacijami. Kart sploh odpirali nismo, ker nam tudi ne bi bile prav v pomoč. Med kratkim odmorom za kosilo sva se z Janom okopala v reki Black River, ki je imela osvežujočih dvajset stopinj.

Po šestih urah hoje po zelo spolzkem in strmem terenu smo prišli do konca poti. Dekleta so se ustavila in panično ter hkrati oprezno gledala okrog sebe ter iskala pot. Začela so vpiti: »Pergue!«, in takoj se mi je zazdelo, da to pomeni, da smo se izgubili. Čez 10 minut je iz ozadja prisopihala še druga skupina. Ura je bila že šest in mi smo bili nekje sredi 'džungle'. Do šestih bi morali biti že blizu cilja in le še ura je manjkala do mraka. Dekleta so poklicala mentorje, nekatera v paniki celo starše, in jim sporočila, da smo nekje pod vrhom nekega hriba in da smo se izgubili. S sabo smo imeli sledilnike, ki so mentorjem pomagali pri določanju našega položaja. Kmalu smo dobili ukaz, da se moramo vrniti nazaj v narodni park, kjer smo odpravo začeli. Preostalo nam ni nič drugega, kot da se čim prej spustimo in pridemo na cilj. Razmere so bile težke. Komarji so se lepili na prepoteno telo in bi te lahko živega požrli, zato sem imel na sebi trenirko. Teren je bil spolzek ter strm in mauricijska dekleta seveda niso imela primerne obutve. Sprehajalni čevlji za po mestu niso bili kos hoji po spolzkem pobočju. Prav tako pa niso bila vajena pohodov po hribih, saj so prej odprave opravljala po makadamskih poteh ob sladkornem trsju. Na nas fantih je bilo, da smo ostali mirni in pripravljeni pomagati slehernemu dekletu ... (Nadaljevanje prihodnjič)