Geometrijske variacije

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / četrtek, 30. julij 2015 / 10:50

V galerijski dvorani kranjske Mestne knjižnice bo do konca septembra na ogled razstava Geometrijska DNA akademskega ustvarjalca Miha Perčiča.

Da je grafika avtonomen medij sodobne umetnosti, dokazuje Miha Perčič že več kot desetletje. Skozi klasične grafične tehnike – litografija, jedkanica, rezervaš, akvatinta – ostaja zvest svojemu prepoznavnemu slogu. Grafike izdeluje v tehniki suhe igle, kar mu omogoča obvladovanje osnovne matrice na mnogo različnih načinov, od drobnih, pajčevinasto lahnih do materialno bolj občutenih vrezov na površino cinkove plošče.

Razstava Geometrijska DNA se osredotoča na dva osrednja motiva iz sveta narave, martinčka in želvo, ki ju avtor dojema kot poljubno razgradljivo celoto, ki jo je možno vedno ponov­no sestaviti. Tako kot osnov­ni gradniki molekule DNA imajo namreč tudi Perčičeva umetniška dela možnost mozaičnega prestrukturiranja, ki pa je v domeni samega gledalca.

Medtem ko je motiv želve izdelan z barvno suho iglo v kontrastih žive rdeče in črne barve, pa je avtor za upodobitev martinčkov uporabil mešano tehniko. Prevladuje akrilna barva, prisotna pa sta tudi pastel in svinčnik. Vidne so sledi uporabe grafične tehnike visokega tiska, ki je posledica odtiskovanja raznih površin, npr. gume kolesa, ki v liniji potujejo po sliki – s tem pa le-ta dobi tudi teksturo. Glavna elementa, ki jima avtor nameni največ pozornosti, pa sta krog kot simbol neba, časa in popolnosti, ter romb kot simbol zemlje in ženskosti. »Miha Perčič je tako prazno površino lista, ki vzbuja občutek čistosti in tišine, prelevil v razgibano slikovito celoto, na kateri je zabeležil sledi živali in človeštva. Zaznamuje ga motivika minljivosti, saj želi svojim idejam vdahniti novo življenje ter se vidi kot večni popotnik in raziskovalec novega jaza,« je avtorja predstavila umetnostna zgodovinarka Melita Ažman.

Tokratna razstava tako v najboljši umetniški maniri predstavlja nadaljevanje osmišljanja realnosti skozi umetniške stvaritve. Le-to poteka skozi avtorjevo naporno delo in doseže svoj cilj v subjektivaciji gledalca v točki, ko je le-ta zmožen misliti fragment kot radikalni konstitutivni element univerzuma in videti v celoti več kot le vsoto njenih delov, obenem pa se zave svoje lastne svobode – svobode razmiš­ljanja.