Čebele in ljudje

Pred štirimi leti sem postal čebelar. Za to me je navdušil kolega, ki ima odlično podjetje za proizvodnjo izdelkov, ki jih potrebujemo čebelarji. Notranji vzgib pa mi je bila želja pobližje spoznati en delček narave. Dobil sem čudovitega mentorja. Brez njegove pomoči ne bi bilo ne mojih čebel ne medu. Nesebično mi je pomagal. Knjige sicer pomagajo, pravi nasvet iz prakse pa še bolj. Starejši čebelarji spoštujejo naravo in čebele. Kljub izkušnjam in znanju, ki ga imajo, vsako leto ostajajo previdno ponižni, saj nikoli ne vedo, kaj novega bo prinesla narava. Dela je vsako sezono dovolj, med in drugi čebelji pridelki pa enkrat so, drugič pa ne. Toliko je negotovosti. Samo zaradi zaslužka se ne izplača čebelariti. Prvi pogoj je, da imaš rad te živalice in da vzameš v zakup čebelje pike. Zakaj pa ne, saj so za večino ljudi zdravilni.

Tako od blizu opazujem čebeljo organizacijo in gledam, v čem smo si ljudje in čebele podobni in v čem različni. Prav vsaka čebelica ve, kaj mora delati. In to po dnevih starosti natančno. Predvsem imajo strogo organizacijo in hierarhijo. Zanimivo, da v vsakem panju (poleti tudi do okoli 50.000 čebel) obstaja red, ki se ga vsi držijo. Po naravni poti (brez izobrazbe) se nič ne kregajo, kaj in kdaj in kdo bo kaj delal. Pri ljudeh je precej drugače. V družinah zavestno organiziramo delo in življenje in vsakdo bi rad bil glavni in otroci gledajo, da ne bi kdo kaj več naredil kot drugi. V podjetjih namenjajo ogromno časa organizaciji in vodenju, da bi zaposlene na lep ali pogosto manj lep način motivirali za kvalitetno delo. Matica s feromonom (snov, ki vpliva na aktivnost odraslih čebel) motivira čebele, pri ljudeh se moramo pa starši oziroma šefi in direktorji truditi, da nas otroci oz. podrejeni poslušajo. Občasno nas zasrbi, da bi s prisilo več dosegli, dolgoročno pa z odločno in prijazno besedo več naredimo. Tako tudi pridobimo na pristni avtoriteti – za kar pa se matici ni potrebno truditi.

Pisali smo že, da ima jeza lahko zelo razdiralne učinke na odnose. Zelo je slabo, če se odpraviš jezen k čebelam. Najbolje je, da zelo umirjeno opravljaš delo v čebelnjaku. Zdi se mi, da tudi čebele začutijo jeznega človeka in ga hitro kaznujejo s piki. Vsaj takšna je moja izkušnja. V naših odnosih pa, kadar smo jezni, mi pikamo (najmanj z besedami) druge ljudi ali pa drugi nas.

Med čebelarji sem spoznal veliko dobrih ljudi. Vsakdo pa čebelari malo na svoj način. Imajo poseben odnos z naravo in posebno znanje. Med prav gotovo ni prepoceni. Meni je pozimi večina čebel umrla in ne vem, kaj sem storil narobe. Tako imam letos medu le za dom. Ga pa toliko bolj cenim. Narava nam je blizu, če smo mi blizu nje.