Daljnovod bo zgrajen do konca leta

Gradnja devetnajst kilometrov dolgega daljnovoda Železniki–Bohinj poteka skladno z načrti in bo predvidoma končana do konca leta, pravijo na Elektru Gorenjska.

Železniki – V Elektru Gorenjska napovedujejo, da bodo gradnjo 110- in 20-kilovoltnega daljnovoda med razdelilnima transformatorskima postajama Železniki in Bohinj, ki bo Selški in Bohinjski dolini omogočil zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo, zaključili do konca letošnjega leta, tako kot so načrtovali.

Gradnja se je začela po pridobitvi gradbenega dovoljenja avgusta 2013. Poseku drevja na trasi, ki poteka preko Soriške planine, so junija lani sledila gradbena dela, v sklopu katerih so vgradili nožne dele jeklenih predalčnih stebrov, konec leta pa so nadaljevali z montažo vrhov jeklenih stebrov, ki so bili zaključeni in postavljeni v začetku tega meseca. Trenutno potekajo elektro-montažna dela. Kot pravijo, so bile vse faze gradnje daljnovodne povezave zelo zahtevne, saj imajo z vidika umeščanja elektroenergetskih prostorov v okolje zelo posebne specifike: »Daleč najbolj zahtevna pa je bila izgradnja 115 stebrov na 19 kilometrov dolgi trasi daljnovoda, saj gre za zelo razgiban in sem in tja težko dostopen teren med Železniki in Bohinjem.«

Nekaj stebrov na trasi, tudi nad Železniki, je zaradi boljše vidnosti obarvanih z rdečo in belo barvo, kar je opazno že od daleč. Kot so pojasnili v Elektru Gorenjska, so to storili na zahtevo soglasjedalca Javne agencije za civilno letalstvo: »Zaradi varnosti letalskega prometa, predvsem preletov helikopterjev za potrebe zaščite in reševanja, je zahtevala, da so štirje stebri daljnovodne povezave označeni z rdečo in belo barvo, s pomočjo katerih se bo zagotovila ustrezna vidnost stebrov. Gorske nesreče in podobni dogodki se namreč ponavadi zgodijo v slabšem vremenu, posledično pa je nujno potrebno poskrbeti za ustrezno vidnost takih objektov v naravi.«

Poudarili so še, da je 13,5 milijona evrov vreden projekt daljnovoda Železniki–Bohinj, s katerim bodo sklenili gorenjsko energetsko zanko, z vidika zagotavljanja zanesljive oskrbe in kakovostne napetosti distribucijskega omrežja izjemnega pomena tako za Gorenjsko kot tudi za slovensko energetiko, saj brez podlage v elektrifikaciji razvoj drugih infrastrukturnih objektov ni mogoč.