Med 115 stebri na trasi daljnovoda so štirje še posebej opazni, saj so jih na zahtevo Javne agencije za civilno letalstvo označili z belo in rdečo barvo. Na sliki steber nad Železniki. / Foto: Andrej Tarfila

Daljnovod bo zgrajen do konca leta

Gradnja devetnajst kilometrov dolgega daljnovoda Železniki–Bohinj poteka skladno z načrti in bo predvidoma končana do konca leta, pravijo na Elektru Gorenjska.

Železniki – V Elektru Gorenjska napovedujejo, da bodo gradnjo 110- in 20-kilovoltnega daljnovoda med razdelilnima transformatorskima postajama Železniki in Bohinj, ki bo Selški in Bohinjski dolini omogočil zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo, zaključili do konca letošnjega leta, tako kot so načrtovali.

Gradnja se je začela po pridobitvi gradbenega dovoljenja avgusta 2013. Poseku drevja na trasi, ki poteka preko Soriške planine, so junija lani sledila gradbena dela, v sklopu katerih so vgradili nožne dele jeklenih predalčnih stebrov, konec leta pa so nadaljevali z montažo vrhov jeklenih stebrov, ki so bili zaključeni in postavljeni v začetku tega meseca. Trenutno potekajo elektro-montažna dela. Kot pravijo, so bile vse faze gradnje daljnovodne povezave zelo zahtevne, saj imajo z vidika umeščanja elektroenergetskih prostorov v okolje zelo posebne specifike: »Daleč najbolj zahtevna pa je bila izgradnja 115 stebrov na 19 kilometrov dolgi trasi daljnovoda, saj gre za zelo razgiban in sem in tja težko dostopen teren med Železniki in Bohinjem.«

Nekaj stebrov na trasi, tudi nad Železniki, je zaradi boljše vidnosti obarvanih z rdečo in belo barvo, kar je opazno že od daleč. Kot so pojasnili v Elektru Gorenjska, so to storili na zahtevo soglasjedalca Javne agencije za civilno letalstvo: »Zaradi varnosti letalskega prometa, predvsem preletov helikopterjev za potrebe zaščite in reševanja, je zahtevala, da so štirje stebri daljnovodne povezave označeni z rdečo in belo barvo, s pomočjo katerih se bo zagotovila ustrezna vidnost stebrov. Gorske nesreče in podobni dogodki se namreč ponavadi zgodijo v slabšem vremenu, posledično pa je nujno potrebno poskrbeti za ustrezno vidnost takih objektov v naravi.«

Poudarili so še, da je 13,5 milijona evrov vreden projekt daljnovoda Železniki–Bohinj, s katerim bodo sklenili gorenjsko energetsko zanko, z vidika zagotavljanja zanesljive oskrbe in kakovostne napetosti distribucijskega omrežja izjemnega pomena tako za Gorenjsko kot tudi za slovensko energetiko, saj brez podlage v elektrifikaciji razvoj drugih infrastrukturnih objektov ni mogoč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / četrtek, 17. maj 2007 / 07:00

Nekateri imajo Planino za javno smetišče

Po celodopoldanski čistilni akciji za čisti Kranj po prihodu domov doživim takole svinjarijo skoraj na lastnem pragu, na Planini II, v KS Bratov Smuk, kamor nevestni občani kar povprek poleg ko...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 8. november 2018 / 23:51

Pouk v družbi veverice

Izobraževanja na področju gozdne pedagogike so za gozdarje in lovce odličen način, da lahko tudi zapletene tematike na poljuden, a strokovno podprt način predstavljajo širši javnosti. Ta znanja so v u...

Bohinj / četrtek, 8. november 2018 / 23:49

Novo priznanje Kampu Danica

Turistična zveza Slovenije je okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna izbrala bohinjski Kamp Danica za najboljši kamp v Sloveniji.

Nasveti / četrtek, 8. november 2018 / 23:49

Jejmo zelenjavo

Slovenci v splošnem pojemo precej manj zelenjave od priporočenih 400 g na dan. Za nekoga se zdi ta številka nedosegljiva, vendar če zelenjavo vključimo v vsak obrok, se lahko hitro približamo tej v...

Izleti GG / četrtek, 8. november 2018 / 23:47

In smo šli na izlet (2)

Z Gorenjskim glasom in Kompasom smo izletnike popeljali na tridnevni izlet na Hrvaško v Imotsko krajino z ogledom kraških draguljev Rdečega in Modrega jezera, na Makarsko riviero, na obiranje mandarin...

Razvedrilo / četrtek, 8. november 2018 / 23:45

Pravharjeva »žlahta« iz Voklega

Bratranci in sestrične, potomci Ane in Janeza Likozarja iz Voklega, gospodarja Pravharjeve kmetije, kakor se je reklo po domače, so oktobra po petnajstih letih obudili že skorajda zamrle prijateljske...