Bodoča onkologinja, ki govori tudi turško

Pri splošni maturi je z gorenjskih srednjih šol vseh 34 možnih točk zbrala le Sara Jensterle z Gimnazije Jesenice. Tako je uspešno kronala svoj štiriletni trud, saj je vsa leta šolanja na gimnaziji končala z odličnim uspehom s samimi odličnimi ocenami.

Čeprav so na podelitvi maturitetnih spričeval na Gimnaziji Jesenice najbolj nestrpno čakali prav Saro Jensterle, je podelitev minila brez nje, saj že od začetka julija počitnice preživlja na morju. Sara Jensterle, ki je doma z Bleda, je namreč letos že od začetka julija pri teti in njeni družini na počitnicah v Nerezinah, konec julija pa gre na morje še k staršem v Zambratijo. Njena zdaj že nekdanja razredničarka Tatjana Sitar jo je pohvalila, da je vsa štiri leta na gimnaziji končala z odličnim uspehom, naštela pa je še nekaj njenih drugih uspehov, s katerimi se je lahko pohvalila v času šolanja. Med drugim je letos prejela Krkino nagrado za raziskovalno delo Polifenoli v vršičkih borovk in bronasto priznanje na državnem srednješolskem tekmovanju mladih zgodovinarjev. V preteklem šolskem letu se je lahko pohvalila z bronasto Preglovo plaketo iz kemije, še leto prej pa je osvojila zlato priznanje na državnem tekmovanju iz angleščine. Vsa leta je sodelovala tudi pri oblikovanju radijskih oddaj na šoli.

Glede na to, da ste rezultate mature pričakali na morju – kako ste izvedeli, kakšen rezultat ste dosegli?

»Začelo se ni ravno spodbudno, saj sem imela nekaj težav z vzpostavljanjem internetne povezave. Ko se je končno odprla stran državnega izpitnega centra, sem izvedela, da sem na maturi dosegla 34 točk.«

Rezultati so bili znani ob peti uri zjutraj. Ste vstali bolj zgodaj kot navadno?

»Ne, vstala sem kot običajno ob 10.30, čeprav sta me teta in sestrična, pri katerih preživljam počitnice, poskušali predčasno zbuditi, ker sta bili tako neučakani.«

Videti je, da vas ni preveč skrbelo?

»V bistvu me je zelo skrbelo, zato sem odlašala z vpogledom v rezultate.«

Pa ste čisto iskreno pričakovali tudi takšen uspeh?

»Ne, takega uspeha nisem pričakovala, saj nisem imela dobrega občutka glede eseja in pisnega dela pri kemiji.«

Kaj vam osebno pomeni ta izjemni dosežek, da ste se uvrstili med 16 najboljših v državi?

»Pomeni mi ogromno, saj sem s tem nekako počastila spomin na svoja pokojna stara starša, ki sta bila najzvestejša oboževalca mojih šolskih uspehov.«

Kdo je bil poleg vas še najbolj vesel takega rezultata? Kako ste to proslavili?

»Najbolj so bili veseli mati Darja, oče Domen, teti Barbara in Tatjana, bratranca Žiga in Žan, sestrična Urša, babica Natalija in prijateljica Tina. Rezultata se je razveselila tudi sedaj že nekdanja razredničarka, profesorica Tatjana Sitar, ki me je poklicala po telefonu in mi čestitala za uspeh. Uspeh smo proslavili tako, da smo zvečer nazdravili.«

Kako ste se pripravljali na maturo? Ste se kateremu izpitu še posebno posvetili oziroma vam je kateri delal več težav?

»Na maturo sem se pripravljala predvsem z zapiski, ki sem jih delala pri pouku vsa štiri leta. Najbolj sem se posvetila matematiki, saj je meni osebno najzahtevnejša, zato sem se nanjo začela pripravljati že decembra.«

Je bila po vašem občutku matura letos zelo zahtevna?

»Ja in ne. Menim, da smo dobili zelo zahteven naslov eseja. Poleg tega sta se mi zdeli izpitni poli pri kemiji težji kot v preteklih letih. Nasprotno pa se mi je zdela matematika izredno lahka.«

V kakšnem spominu vam bo ostala jeseniška gimnazija, njeni profesorji in zdaj že nekdanji sošolci?

»Jeseniška gimnazija ima sicer nekaj napak, ki bi jih vodstvo moralo odpraviti, a je na splošno dobra šola, saj ji ugled dvigujejo predvsem enkratni profesorji. Prav z vsemi, ki so me učili, sem zgradila lepe odnose. Spodbujajo nas pri raziskovalnem delu in nam pomagajo pri osebnostni rasti. Najbolj bom pogrešala izjemno profesorico Natašo Meglič, ki je poskrbela, da pri njenih zanimivih urah zgodovine nikoli nisem rada slišala šolskega zvonca. Tudi dijaki Gimnazije Jesenice so čudoviti. Spoznala sem veliko prijetnih oseb, med njimi tudi prijateljico Tino, s katero bova skupaj preživljali študijska leta v Ljubljani.«

Kaj bi kot uspešna učenka pri našem šolskem sistemu pohvalili in kaj bi bilo po vašem treba spremeniti?

»Pri našem šolskem sistemu bi pohvalila celoten sistem mature, saj omogoča, da so vsi dijaki obravnavani objektivno. Menim pa, da bi bilo treba graditi na trajnem znanju dijakov. Opažam, da je preveč snovi. Posledično se učimo samo za preizkuse znanja, naučeno pa čez nekaj tednov – na žalost – uspešno pozabimo. Če bi bilo manj snovi, bi jo lahko bolj utrdili in bi si tako več zapomnili.«

Kaj je najpomembnejše, česar ste se naučili v gimnaziji?

»Nič ni nemogoče. S prizadevnim delom lahko dosežeš vse zastavljene cilje.«

Kje nameravate nadaljevati študij in kako vidite svojo nadaljnjo poklicno pot?

»Študij nameravam nadaljevati na medicinski fakulteti v Ljubljani, kasneje pa bi rada postala onkologinja.«

Kako gledate na sedanje politične in gospodarske razmere v državi, v katerih mladi težko najdejo zaposlitev in se posledično težko osamosvojijo in si ustvarijo lastno družino?

»Slovenija izgublja stik z Evropo, kjer delavni ljudje brez večjih težav najdejo zaposlitev. Mi pa smo še vedno pod vplivom struktur bivše države, kjer bolj kot prizadevnost in delavnost štejejo zveze in poznanstva. Tako najsposobnejši Slovenci ne dobijo zaposlitve in raje odidejo v tujino, kjer jih sprejmejo odprtih rok.«

Če bi imeli to moč – kaj bi v naši državi najprej spremenili?

»Preprečila bi izčrpavanje podjetij v politične namene in ustvarila prijetno poslovno okolje.«

Kaj vam v življenju največ pomeni?

»V življenju mi največ pomenita družina in iskreno prijateljstvo.«

Kako preživljate prosti čas?

»V prostem času rada gledam filme, igram klavir, spremljam dirke Formule 1 in MotoGP, se igram s psičko Lori. Rada se učim nove jezike, ta čas je to turščina. Zelo rada potujem in preživljam čas ob morju.«

Do konca julija boste na morju. Kako pa nameravate preživeti preostanek letošnjih, za vas najdaljših počitnic?

»Sredi avgusta odpotujem za en teden v Stockholm, nato pa se bom vrnila v Zambratijo, kjer bom najverjetneje ostala do konca septembra. Tu bom vzela v roke kakšen očetov učbenik in se že začela pripravljati na prvo študijsko leto. Upam tudi, da se bom z družino uspela udeležiti kakšne dirke Formule 1, saj sem letošnjo Veliko nagrado Avstrije zaradi mature zamudila.«