Decembrske prireditve
Včasih se zdi, kot da bo decembra konec sveta. Vsi bi radi praznovali, kot da ni drugih trenutkov v letu, ki so namenjeni veselju. Vsi delajo obračune, kot da ne delamo tega po vsakem večjem dogodku sproti. Vsi pripravljajo koncerte in prireditve, kot da je to najbolj primeren trenutek v letu. Skoraj se temu ne moremo izogniti. Zaman je prijaznost ob koncu leta, če nas na vsakem koraku spremlja nejevolja, neprijaznost, nezaupanje, čudni odnosi. Novoletna zabava ali večerja ne bo zgladila stvari, ki bi jih morali urediti med letom. Ponudbe koncertov in prireditev je res veliko. Ko nastopajo otroci ali bližnji, jih pač moramo obiskati. Tako se premikamo od enega nastopa do drugega, obiskovalci smo že skoraj znanci. Gostinci so zadovoljni, ker so njihove restavracije zopet polne in gostje z veseljem okušamo kulinarične dobrote. Glasbeniki so zopet tam, kjer je njihov prostor, na odru. Potrebujejo vajo, vaja brez nastopov pa je kot gostilna brez gostov. Še vedno hodim na koncerte v glasbeno šolo, ker otroci še vedno nastopajo in starši smo poslušalci. Starejši so, vedno bolj so samozavestni, vedno bolj uživajo na odru. Ves svet je oder in mi igralci na njem. Le nekaterim je kultura in glasba kruh, večini je hobi in nekaj, kar polepša vsak dan. Koncerti na prostem so mi decembra malo manj všeč. Poslušat pa sem šla dijaka, ki je posnel svoj prvi album. Če jaz tarnam, da me zebe, sem bila nemalo presenečena, ko sem na takem koncertu srečala precej starejših gospa. Res so bile neverjetne ob deseti uri zvečer zunaj pod odrom. Vsi smo bili tam, da bi podprli mlade, ki iščejo svojo pot. Naj jim uspe. Decembra smo povabljeni tudi v odbojkarski klub, kjer igrajo naši otroci. Tedaj starše povabijo na igrišče. Smo precej smešni, še posebej tisti, ki nismo trenirali tega športa. Otroci so gledalci in se nam smejijo, mi smo tam, da podpremo otroke in delo trenerjev. Vse to se strne decembra, ko zaključujemo leto. Dan je najkrajši, noč je kmalu na nebu. Včasih so kurili ogenj, danes prižigamo luči in sveče, da bi pregnali temo, da bi pomagali »dan gor držati«. Pesmi nam govorijo o angelih, detetu, upanju … Je vse zaman, če se ne rodi v meni, vsak dan znova in ne le decembra. Množica prireditev, zabav in dogodkov nam decembra res krajša temo noči in podaljša dan. Včasih jih je že kar preveč. Tedaj komaj čakamo nekaj dela prostih dni, ko bomo vse te dogodke lahko strnili le v podaljšan spanec, preprosto kosilo, sprehod, skok v hrib, morda smučanje ali tek. Kakor so prazniki lepi, so tudi naporni. Vse skupaj pa nam sporoča, naj se umirimo, si vzamemo čas zase in za bližnje.