Davčne blagajne: za in proti

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / / 12:42

Medtem ko v Gospodarski zbornici Slovenije davčne blagajne podpirajo s pripombo, da je treba hkrati znižati davčne obremenitve gospodarstva, pa jim v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije nasprotujejo.

Kranj – Po odložilnem vetu, ki ga je v petek izglasoval državni svet, so državni poslanci na ponedeljkovi izredni seji znova potrdili zakon o davčnem potrjevanju računov, za kar so potrebovali absolutno večino (46 glasov). V primeru vnovične potrditve si vlada od zakona, ki z 2. januarjem 2016 uvaja t. i. davčne blagajne pri poslovanju z gotovino, poskusno obdobje pa bo steklo 1. decembra, obeta od 50 do 100 milijonov evrov dodatnega priliva v državni proračun. Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence. Izjeme niso predvidene, saj bodo morali račune po elektronski poti potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune. Potrjevanje računov po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar ne bo obvezno za dobavitelje v dejavnostih z dobavami vode, elektrike, plina, pare, komunalnih storitev ali telekomunikacijskih storitev oz. ko gre za kontinuirano opravljanje dobave blaga in storitev naročniku.

Zakon predvideva kazni tako za zavezance kot za kupce. Slednje, če ne bodo vzeli in zadržali računa do odhoda iz poslovnega prostora, bo lahko doletela globa v višini 40 evrov, kazni za zavezance pa so precej višje – 1500 do 75.000 evrov, za hujše davčne prekrške pa celo do 125.000 evrov.

Gospodarstvo za, obrtniki proti

V Gospodarski zbornici Slovenije navajajo, da davčne blagajne po izkušnjah iz tujine sicer zagotavljajo večjo davčno disciplino, vendar bi morala država hkrati razbremeniti gospodarstvo, saj bo v proračun prišlo več denarja kot doslej. »Bo vlada kaznovala davčne goljufe in razbremenila poštene gospodarstvenike ali pa bo spet zgolj zbirala denar za še večjo javno porabo?« se sprašujejo in opozarjajo, da cilj uvedbe davčnih blagajn ne sme biti nadlegovanje podjetnikov za vsako malenkost, temveč je represijo nujno izvajati po zdravi pameti.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa namesto davčnih blagajn predlagajo znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave »vsak račun šteje« in dvig davčne morale. »Obrtniki smo morali že julija 2013 kupiti posebne programe, ki onemogočajo brisanje računov, ki po naši oceni povsem zadostujejo. Davčnih blagajn pa ne bodo uporabljali šušmarji, tako da država s tem ukrepom ponovno kaznuje legalne obrtnike in podjetnike, ki plačujemo davke in prispevke. Smo tudi proti temu, da bodo kaznovani potrošniki, od katerih smo odvisni zlasti mali obrtniki in podjetniki, vezani na domači trg. Še več, s takšno kaznovalno politiko država potrošnike usmerja k šušmarjem, ki nam predstavljajo nelojalno konkurenco,« pojasnjuje predsednik OZS Branko Meh.

V kranjski območni obrtno-podjetniški zbornici so po besedah direktorice Daniele Žagar do uvedbe davčnih blagajn zavzeli enako stališče kot krovna organizacija. Predsednik njihove sekcije gostincev Anton Magdič, sicer tudi sam gostinec, pa je dodal, da uvedba davčnih blagajn ne bo prinesla velikih rezultatov, saj imetniki t. i. virtualnih blagajn že sedaj ne morejo brisati izdanih računov, tisti, ki računov do sedaj niso izdajali, pa bodo s tem najverjetneje nadaljevali. Zato se sprašuje, ali nemara država z uvedbo davčnih blagajn ne želi le prikrito spremljati, kateri gostinec ima lokal odprt tudi po izteku obratovalnega časa in ali se spoštujejo predpisi o maksimalnem obsegu delovnih ur.