Jubilej Jožeta Tinjskega

Koroški slovenski duhov­nik, rektor Katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah/Tainach na Koroškem Jože Kopeinig je konec junija praznoval zlati, petdesetletni jubilej duhovništva. Rojen je bil v zavedni slovenski družini v Šentpetru na Vašinjah/St. Peter am Wallersberg nad Velikovcem in se odločil za duhovniški poklic. Opravlja ga z dušo, zato je povsod, kamor pride, spoštovan in dobrodošel gost. Pravijo mu kar »apostol Koroške«. Dom prosvete Sodalitas v Tinjah, ki ga vodi nad 30 let, je pod njegovim vodstvom iz skromne hiše duhovnih vaj prerasel v dom z dušo, v stičišče kulture, izobraževanja, umetnosti in dialoga. Zato se na pogovorih v Tinjah srečujejo ljudje različnih nazorov, ver, narodnosti, jezikov in kultur. Na njih so sodelovali pomembni slovenski, av­strijski in evropski razumniki in politiki. Jože Kopeinig, ki mu rečejo kar »Jože Tinjski«, je s pomočjo svojih sodelavcev organiziral številne pevske, glasbene in jezikovne seminarje, koncerte in dneve razmiš­ljanj v miru mirne vasi na levem bregu Drave, na meji med celovško kotlino in Podjuno. Vsa leta si prizadevna za pomoč misijonarjem, ki delujejo na drugih celinah v zelo težkih razmerah. Jože ostaja preprost duhovnik. Čeprav bi si zaslužil najvišja posvetna in cerkvena odlikovanja, jih vztrajno zavrača. Tudi njegova zlata maša je bila skromna. Najprej jo je daroval v župnijski cerkvi v Tinjah, nato pa še doma na Vašinjah, pred oltarjem, pred katerim je pred petdesetimi leti daroval novo mašo.

Kljub poletni vročini in času dopustov dogodkov na dvojezičnem območju Koroške ne manjka. Pretekli teden so v polni dvorani občinske hiše v Bekštajnu ob Baškem jezeru/Finkenstein am Faaker See predstavili turistični zemljevid občine s slovenskimi ledinskimi in hišnimi imeni. Zemljevid je nastal v okviru evropskega čezmejnega projekta FLU – LED, v katerega so bile na koroški strani vključene občine Bekštajn, Šentjakob v Rožu, Bistrica v Rožu in Šmarjeta v Rožu, na Gorenjskem pa občine z Zgornjega dela Gorenjske oziroma Razvojna agencija za Zgornjo Gorenjsko in Gornjesavski muzej Jesenice. Slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem so bila leta 2010 vpisana v avstrijski seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca in imajo zato zemljevidi tudi uradni Unescov logotip.