Biti umirjen in ustvarjalen

Pretekli teden smo preživeli na slovenski obali, v Izoli. Zgodaj zjutraj pogosto kolesariva. Sem in tja srečava še nekaj takih zanesenjakov. V nedeljo zjutraj sva se z Mojco odpravila čez Belveder do Strunjana. Čudoviti razgledi naprej na piransko cerkev in odprto morje, nazaj na Trst, Izolo in notranjost slovenske Istre. Ni treba veliko govoriti, zadostuje, da sva tiho in v jutranjem hladu občudujeva, kar nam je dano. Približno tako kot smo pisali o članku o hvaležnosti. Nadaljevala sva do Portoroža, kjer ob 6.30 odprejo pekarno. Že pri vhodu v Portorož mimo avditorija srečujeva »kralje in kraljice noči« z medsebojnim prepričevanjem, kako dobro so žurali. Mnogi pa zaključijo nočno zabavo kar na travi ali na plaži (v lepih oblekah!!!). V vrsti za jutranjo sladico in kavo povprašam »junaka«, kako je bilo, in pravi, da je pač sedel v neki luknji, pil in potrošil 120 evrov, sedaj pa bodo počasi odšli domov. To so »vikend gosti« s sloganom: prišel, pil, odšel. Vmes še nekaj blebetanja, verjetno nekontrolirane spolnosti in spopad z mačkom. Pravijo pa, da je bistvo, da odklopiš in pozabiš. Le kaj?

Dopust naj bi bil namenjen, da se odpočijemo, naužijemo nečesa novega in sveže stopimo naproti novim izzivom – predvsem, da bomo zadovoljni in srečni v krogu najbližjih in da bomo z veseljem opravljali svoj poklic. To nam tja do 65. leta zavzame večino časa in je zelo dobrodošlo, če sem dopoldne, popoldne in zvečer približno zadovoljen.

Nekoč smo v neki skupini (različnih poklicev) na poseben način analizirali, kaj si v resnici želimo. Ko smo krčili in seštevali odgovore na skupni imenovalec, smo dobili presenetljiv rezultat. Želimo si umirjenosti in ustvarjalnosti. Umirjenost pomeni mirno vzdušje v meni, v družini in v službi. Predvsem odsotnost strahu. To nam je nato osnova, da lahko ustvarjamo in uživamo v svojem poklicu. Mir navznoter in delo navzven. Enostavno napisano. Dejansko pa veliko dela na sebi.

Ljudje s poklici, ki se ukvarjamo s težavami ljudi, vemo, da ne bomo obrnili sveta na glavo. Vsakdo živi in dela po svoje. Želimo pa ponuditi ljudem možnost izbire. Da bomo večkrat bolj smelo in zdravo prevzemali odgovornost za svoje življenje. Verjetno ni najbolj modro, da svoje težave želiš odklopiti in pozabiti s popivanjem in drogiranjem. To so le nezdrave bližnjice za spremembo mojega notranjega vzdušja, ki bi ga želeli pozabiti. Pa četudi čez teden delamo, konec tedna pa »gremo mi na svoje«.

»Kralji in kraljice noči«, ki sem jih opazoval zgodaj zjutraj v Portorožu, nikakor niso bili najstniki, revni in neizobraženi. Bolj se sprašujem, kaj se jim je moralo zgoditi, da jim je takšen način dopusta v tako veliko veselje. Jaz ne vem, žal pa verjetno tudi oni ne.