
Ponovno rojstvo po infarktu
Marko Kopač iz Medvod je lani na poti na Stari grad nad Smlednikom doživel srčni infarkt. Pred smrtjo ga je rešil Aleš Zupanc, ki se je z ženo ravno takrat vzpenjal po isti poti. Za svoje dejanje je prejel občinsko priznanje.
Medvode – V petek so v Medvodah podelili priznanja letošnjim občinskim nagrajencem. Med njimi je tudi Aleš Zupanc, ki je prejel medaljo Občine Medvode. Prislužil si jo je z izjemnim dejanjem, nepozabnim predvsem za Marka Kopača iz Medvod, ki se je tudi po njegovi zaslugi lani spomladi še enkrat rodil.
Marko se ukvarja s fotografijo in lani marca se je pozno popoldne s 15-letno Marušo Novak odpravil na fotografiranje na Stari grad nad Smlednikom. Ko sta se po gozdni poti vzpenjala proti vrhu, ga je zadel primarni srčni infarkt in obležal je brez zavesti. Imel je srečo. Peš na Stari grad sta se istega dne v istem času odpravila Aleš Zupanc in njegova žena. Na pol poti proti vrhu sta najprej opazila 15-letno Marušo in poleg nje Marka, ki je ležal na tleh. Aleš je takoj rekel Maruši, naj pokliče reševalce, sam pa počepnil k Marku, ga klical, preveril vitalne znake in takoj ugotovil, da se ne odziva in da ni pulza. Reševalci so bili obveščeni in na poti, zdravnica, ki ji je Aleš opisal stanje ponesrečenca, pa je dala navodila, kako naj ga oživlja. Aleš je ženi podal telefon in nemudoma začel oživljati, ona pa je sedela in držala Marka za roko, preverjala morebitno vrnitev vitalnih znakov. Marko je postajal moder, hladen, na čelu je imel mrzel pot, ni kazal znakov življenja. Marušo sta poslala po poti navzdol, da je spodaj ob cesti pričakala reševalce in jih takoj usmerila na pravo pot. Aleš je medtem neprestano oživljal Marka. Reševalci so se s težavo prebijali z vso opremo po strmi in težko dostopni poti. Takoj od prihodu so pohvalili Aleša za izjemo oživljanje, da še nikoli niso videli česa podobnega. Imeli so polne roke dela z vstavljanjem cevke v grlo, rezanjem oblačil, britjem prsi, namestitvijo defibrilatorja, vstavljanjem injekcije, po kateri so Marku dajali adrenalin, magnezij, infuzijo ... Vmes se je stemnilo. Čeprav jih je bilo veliko, so vsi imeli polne roke dela. Maruša je svetila s svetilko na mobilniku, Aleševa žena Katja je držala v zrak infuzijo, Aleš in reševalec sta izmenično oživljala, drugi reševalec je sestavljal nosila, zdravnica je preverjala vitalne znake na ekranu in določala zaporedje zdravil in pogostost električnega impulza defibrilatorja. Minilo je že petdeset minut in Marko še ni samostojno zadihal niti ni imel pulza. Medtem so klicali gasilce PGD Smlednik, ki so bili v veliko pomoč, prinesli so svetila in pomagali odnesti Marka na nosilih po strmi poti navzdol do reševalnega vozila. Zatem so končno dobili neverjetno novico, da je Marko živ in da je stanje stabilno.
Marko je Alešu neizmerno hvaležen za vse, kar je storil zanj. »Rešil me je pred smrtjo. Zelo sem mu hvaležen, pa tudi njegovi ženi Katji in vsem, ki so mi pomagali,« je bil Marko Kopač vidno ganjen na podelitvi priznanj. Dogodek mu ni pustil vidnih posledic in še naprej fotografira. Alešu Zupancu pa največ pomeni, da je Marko živ. Kot je pojasnil, se je pred dobrim letom prvič znašel v takšni situaciji in ostal miren: »Ni nič težkega. Imel sem nekaj znanja, poleg tega sem dobil jasna navodila.« Šlo je za življenje in Aleš se je izjemno izkazal.